Poleg igranja v Triu od leta 1958 dalje so igrali tudi kot solisti in kot člani sodelovali v drugih ansamblih: Primož Lorenz na klavirju, Tomaž Lorenz na violini, Matija Lorenz na violončelu. Foto: Imis
Poleg igranja v Triu od leta 1958 dalje so igrali tudi kot solisti in kot člani sodelovali v drugih ansamblih: Primož Lorenz na klavirju, Tomaž Lorenz na violini, Matija Lorenz na violončelu. Foto: Imis
Dido in Enej, VAL
Vokalna akademija Ljubljana z umetniškim vodjem in dirigentom Stojanom Kuretom je leta 2010 kot prvi moški zbor v zgodovini osvojila veliko nagrado Evrope, leta 2011 prejela Guidoneum award za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu, leta 2012 pa med petimi predstavniki celin zastopala Evropo na World choral summit v Pekingu. Foto: Domen Pal

Bratje Lorenz so bili v komorni zasedbi klavirskega tria pol stoletja eden najbolj prisotnih komornih ansamblov na domačih koncertnih odrih, z obsežnim izborom domače in svetovne literature pa so nastopali tudi po svetu. V pol stoletja svojega delovanja so izvedli skoraj vso svetovno literaturo za klavirski trio in krstili številne slovenske skladbe. Sodobna slovenska dela za klavirski komorni sestav so bila v večini napisana prav za Trio Lorenz.
V letih 1992 in 1993 so ob 35-letnici svojega umetniškega delovanja v ciklusu štirih koncertov predstavili antologijo slovenske glasbe za klavirski trio. Prav posnetke teh koncertov bo Televizija Slovenija predvajala v štirih zaporednih srednih večerih ob 23.30 na 1. programu.
V posnetku prvega koncerta bodo predstavljena dela Benjamina Ipavca, Rista Savina, Slavka Osterca in Blaža Arniča, v posnetku drugega večera dela L. M. Škerjanca, Marijana Lipovška, Pavleta Šivica in Danila Švare. Na tretjem koncertu so izvajali skladbe Vladimirja Lovca, Božidarja Knatušerja in Primoža Ramovša, na četrtem pa dela Darijana Božiča, Iva Petrića, Igorja Štuheca, Milana Stibilja in Lojzeta Lebiča.
Pol stoletja Tria Lorenz
Trio so bratje ustanovili po zmagovalnem nastopu na radijski prireditvi v Operi februarja 1958. Devetega maja istega leta so v Slovenski filharmoniji priredili svoj prvi celovečerni koncert. Vsi trije so zaključili Akademijo za glasbo v Ljubljani, pozneje so se na podiplomskem študiju izpopolnjevali v interpretaciji komorne glasbe, študirali pa so tudi v Rimu, Sieni in Trstu.

Prva angleška opera
Predtem pa si lahko drevi ob 20.30 na 2. programu Televizije Slovenija ogledate posnetek prve angleške opere, Dido in Enej skladatelja Heryja Purcella v izvedbi zbora Vokalne akademije Ljubljana z dirigentom Stojanom Kuretom. Gre za Purcellovo najpomembnejše delo in hkrati najpomembnejšo angleško opero 17. stoletja, ki jo je zbor Vokalna Akademija Ljubljana na Slovenskem prvič izvedel z baročnimi glasbili. Televizija Slovenija je opero posnela v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice.