Oglas
Takšno je mnenje arhitekta Daniela Libeskinda, čigar znameniti muzej holokavsta v Berlinu je navdihnil glasbeno kompozicijo Music Space Reflection (Glasbena refleksija prostora) britanskega skladatelja Simona Bainbridgea. Slednjega je občutek, ki ga je prevzel v trenutkih med zaprtjem v Stolpu holokavsta, ki je del judovskega muzeja, navdihnil pri pisanju glasbe.
Arhitektura je akustična realnostTo pa niti ni presenetilo arhitekta Daniela Libeskinda, načrtovalca muzeja, ki je postal znamenit, še preden je bil dograjen in preden so ga napolnili z dokumenti dogajanja pred in med drugo svetovno vojno. Libeskind, ki je nekoč celo razmišljal o karieri pianista, je pred premiero Bainbridegeove glasbe, dejal, da je "arhitektura akustična realnost. Večina ljudi misli, da je samo nekaj vizualnega ali prostorskega. Vendar se čut za ravnotežje nahaja v ušesu."
Glasbe Music Space Reflection arhitektura berlinskega muzeja ni le navdihnila; Bainbridge je pri snovanju kompozicije mislil tudi na akustiko same stavbe. Celoten projekt bo torej dovršen šele tedaj, ko bodo serijo skladb izvedli tudi v ambientu, za katerega je bila glasba napisana.
Od ZDA do Srednje Evrope
Pri skladanju se je Simon Bainbridge do sedaj že večkrat oziral v Združene države. Tamkajšnja kultura ga je prevzela in v njegovi glasbi je zaznavna govorica ameriškega minimalizma. Podcenjuje pa tudi ne glasbe, ki nastaja zunaj klasičnega miljeja. V njegovi kompoziciji For Miles so tako zaznavni vplivi be-popa. Tudi zato lahko delo Music Space Reflction označimo tudi za prelomno v Bainbridgeovem opusu, saj se tokrat od ameriške kulture obrača k pred vzponom nacizma v Srednji Evropi zelo vplivni judovski kulturi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje