V najprestižnejšem dunajskem džezovskem klubu Porgy & Bess pod naslovom Step across the border redno potekajo festivali s težiščem na glasbenih prizoriščih, ki so v Avstriji manj znana oz. predstavljajo nekakšne "bele lise" na džezovskem zemljevidu. Letos se med 4. in 9. oktobrom v šestih večerih s svojimi, večinoma mednarodnimi, zasedbami predstavljajo nekateri najvidnejši predstavniki in predstavnice slovenskega džeza. . Festival je organiziran na pobudo in s podporo Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji SKICA Dunaj in po junijskem koncertu Orkestra Slovenske filharmonije v Musikvereinu predstavlja drugi letošnji vrhunec promocije slovenske glasbe v Avstriji.

Na programu koncertnega cikla so Rdeča raketa z Ireno Z., Tomažin & Dieb13, Lilamors, Miha Gantar Trio, Igor Lumpert & Innertextures, Rebeka Zajc Rusjan, Home Run Lenarta Krečiča, Jure Pukl, Marko Churnchetz Concordia kvartet, Czajka & Puchacz, Resnik & Šalamon & Ber Trio ter Rok Zalokar Zhlehtet, Teo Collori & Momento Cigano in Sašo Vollmaier. Vsi koncerti so dostopni tudi po spletu po modelu "plačaj, kolikor želiš".

Festival tudi priložnost za razumevanje stanja džeza v Sloveniji
"Ko poskušamo razumeti obrise džezovskega življenja v Sloveniji, je treba vedeti, da je število prebivalcev le malo večje od števila prebivalcev Dunaja, približno dva milijona. Za državo je značilna tudi nizka stopnja urbanizacije, in ker se džez pogosto dojema kot izrazito urbana glasbena oblika, je to za sceno težaven pogoj za razcvet. Kljub temu lahko rečemo, da je džezovsko življenje v Sloveniji presenetljivo dobro in da obstaja precejšnja verjetnost, da kakšen večer kje v državi poteka džezovski koncert – vsaj ob dovolj odprti definiciji džeza, ki vključuje tudi različne avantgardne ali medžanrske izraze," je zapisal Anže Zorman ob koncertnem ciklu Step across the border: Slovenia.

Izpostavil je tudi Jazz Festival Ljubljana kot najstarejši neprekinjeno delujoči džezovski festival v Evropi, ki je v prestolnico privabljal največja imena džeza od ameriškega free džeza do predstavnikov založbe ECM. Festival je lokalne prebivalce ohranjal na tekočem s svetovnimi smernicami, s tem pa tudi zanimanje za sodobni džez. "Velikost in sestava džezovskega občinstva sta se vedno spreminjali, vendar je bilo v zadnjih dveh desetletjih vse težje zbrati dovolj občinstva za večje dvorane, tako da se srednje velike dvorane zdaj uporabljajo celo za gostovanje zelo znanih umetnikov. Po drugi strani pa organizatorji eksperimentalne glasbe zdaj veliko pogosteje polnijo svoja mala prizorišča. Še en omembe vreden trend je, da se je v zadnjem desetletju v celotnem spektru džezovske glasbe zgodil generacijski premik k mlajšemu občinstvu," je še zapisal Zorman.

Glavna značilnost slovenskega džeza: večplastnost vlog
Ta premik žal ne ohranja kritične množine obiskovalcev in ljubiteljev džeza, zato je javno financiranje programov in glasbenikov ključnega pomena za sceno, ugotavlja Zorman. "Sodobni mehanizmi za financiranje nevladnih organizacij in umetnikov so se razvili šele na začetku leta 2000, in čeprav je to financiranje zelo omejeno, je bil njegov učinek znaten. Nenehno nastajajo številni festivali in koncerti, vendar večina od njih ni profesionalno prizadevanje. Scena je slabo financirana in večina umetnikov z mednarodno kariero, kot so Dre A. Hočevar, Jure Pukl, Kaja Draksler in Zlatko Kaučič, se je za nekaj časa odločila za življenje zunaj Slovenije."

Skupnih točk slovenskega džeza je zelo malo, zapiše Zorman in poudari slogovno raznolikost in raznoliko razumevanje sodobnega džeza. "Veliko je posameznikov z izrazito samosvojim slogom, opaziti pa je tudi trend združevanja umetniških dejavnosti okoli določenih posameznikov, ki so pogosto hkrati dejavni kot glasbeniki, pedagogi ali producenti. Takšna večplastnost vlog ter včasih razpršena meja med osebnim in poklicnim sta osnovna značilnost scene."

Kulturni odnosi z Avstrijo vedno bolj odprti
"Ta festival je posledica prej omenjenih bilateralnih dejavnosti, predvsem pa tega, da v klubu Porgy & Bess na Dunaju pod blagovno znamko Step Across The Border še niso predstavili Slovenije," je v intervjuju za portal SIGIC dejal kurator programa Step across the border: Slovenia Bogdan Benigar, koncertni organizator in snovalec programov Cankarjevih torkov, Glasb sveta in festivala Zvončki in trobentice. Več let je deloval kot programski vodja Jazz festivala Ljubljana, zdaj pa se je posvetil vodenju festivala Druga godba.

"Tako kot vedno, ko gre za tovrstne predstavitve v tujini, je namen promocija slovenske glasbene ustvarjalnosti in posameznih ustvarjalcev na Dunaju in v Avstriji, dvigovanje mednarodnega ugleda vseh vpletenih, pa tudi sporočilo domači strokovni in laični javnosti, ustvarjalcem in sofinancerjem, da obstaja uspešna lestvica povezovanja, ki gre po vrsti takole: doma, sosedi, Evropa, svet. Nič drugače kot v življenju nasploh. Bi pa poudaril, da so kulturni odnosi z Avstrijo, sploh na glasbenem področju, vrhunski in da so vrata na obeh straneh vedno bolj odprta," je sklenil Benigar.