Najprej so se mu poklonili s portretom Dolenjska simfonija, ki so ga pripravili scenaristka Veronika Rot, režiser Klemen Dvornik, urednica Danica Dolinar in redaktor Daniel Celarec, skladatelja pa je upodobil Marjan Šarec. Nato pa je sledila televizijska priredba opere Ekvinokcij, edine Kozinove opere, ki velja za eno najboljših slovenskih opernih stvaritev.

Skladateljeva življenjska in umetniška pot
V portretu spoznamo življenje Marjana Kozine (1907-1966), ki se je rodil v Novem mestu v letu, ko se je začel odvijati največji prelom v zgodovini glasbe (prehod v atonalnost). Kljub temu je skladatelj vedno ustvarjal polnokrvno tonalno glasbo, ki še danes navdušuje tako glasbene strokovnjake kot ljubitelje glasbe.

Kozina si je zadal, da napiše večstavčno dolenjsko simfonijo Novo mesto, a ga je smrt prehitela, zato mu je uspelo napisati le uvodni stavek Davnina. Skladatelj je pomembno prispeval tudi k filmski glasbi in s svojo dopolnil filme kot so Na svoji zemlji, Dolina miru in Kekec. V kratkem portretu je tako predstavljena življenjska in umetniška pot enega najzanimivejših slovenskih skladateljev.

Ko se srečata moderen zvok in novoromantična tradicija
Za svojo edino opero je skladatelj dobil navdih pri bolečih zgodbah izseljencev iz Vojnovićeve drame, pri viharju na morju, na zemlji in v dušah, libreto in glasbo za opero pa je prejel med letoma 1940 in 1942. Skladatelj izhaja iz praške in dunajske šole, za glasbeni izraz pa uporablja moderna zvočna sredstva, ki jih spaja z novoromantično tradicijo. Režijo televizijske priredbe Ekvinokcija je prevzel Fran Žižek, ki je zanjo prejel tudi najvišjo nagrado na festivalu Zlata Praga.