Simpozijski festival Topografije zvoka odpira Bogdana Herman z novim avtorskim delom Ljudska pesem kot sociopolitični komentar. Foto: Boštjan Leskovšek/Facebook stran festivala/Škuc
Simpozijski festival Topografije zvoka odpira Bogdana Herman z novim avtorskim delom Ljudska pesem kot sociopolitični komentar. Foto: Boštjan Leskovšek/Facebook stran festivala/Škuc
Topografije zvoka
V središču letošnje izdaje je vprašanje konteksta, zgodovinskega, političnega, kulturnega in biografskega konteksta, pogojujejo proces ustvarjanja, s tem pa so neizbežna okoliščina, v katero je pozicionirano nastajajoče umetniško delo. Foto: Facebook stran festivala/Škuc
Sorrel Hays
Sorrel Hays v svojih delih pogosto tematizira specifične svetove žensk. V štiri desetletja dolgi karieri je podpisala več opernih, orkestralnih, simfoničnih in komornih del ter kompozicij za soliste ter zbore, ustvarila je več multimedijskih performansov in improvizacijskih koncertov, radijskih programov ter kompozicij za trak. Foto: Cankarjev dom

Festival Topografije zvoka, ki je vpet in obenem uvaja 23. festival Mesto žensk (ta bo potekal med 6. in 14. oktobrom), bo Bogdana Herman danes ob 20.30 odprla z novim avtorskim delom Ljudska pesem kot sociopolitični komentar. Pri ljudskih pesmih, ki jih razvrščamo med ljubezenske, praznovanjske in vojaške, išče tisto jedro, v katerem tičijo anonimni ljudje, predvsem pa njihove socialne in politične izkušnje, ki so že pred stoletji narekovale ne le sporočil pesmi, temveč tudi njihovo razširjenost. "Za nekatere vemo, da so v osnovi starejše od Trubarja in da Vincija, starejše od hrastoveljskega Mrtvaškega plesa - in tako zelo aktualne," pravi avtorica, ki jo torej zanimajo predvsem te njihove izkušnje.

Kot je zapisala umetniška vodja festivala Nina Dragičević, so namenili prostor pomembnim avtoricam današnjega časa, ki jim je skupna spolna različnost od družbeno univerzalnega in zato specifičen razredni položaj ter prav takšni pogoji dela, razlikujejo pa se po specifičnih kontekstih, se pravi tako generacijsko kot žanrsko in naracijsko, pa tudi na ravni političnih stališč.

Jutri bo Ida Hiršenfelder pozornost usmerila na prisotne, a neslišne frekvence, v ponedeljek bo Saša Spačal pripravila zvočni close-up z živimi črički Acheta Zookonteksti, na temo pa se bo navezala tudi Katarina Radaljac, ki bo tematizirala teoretske in praktične vidike zoomuzikologije. Dogajanje bosta sklenila dva večera z ameriško kompozitorko Sorrel Hays, ki v svojih modernističnih operah odpira spregledane in preslišane zgodovine ženskih glasov, jih ozvoči in postavi v javni prostor, kjer se končno izrekajo.

Zazrta v drugačno prihodnost
Glas daje literatkam, glasbenicam, pesnicam, filozofinjam in aktivistkam, s tem pa jih z obrobja postavi v središče sveta, ki so one same. V njenih svetovih se srečajo Gertrude Stein, Simone de Beauvoir, Bella Abzug, Bella Akhmadova, Hildegarda Bingenska, Rosalia de Castro, Jessamyn West, Annie Safely Houston in druge. Sorrel Hays v svojem delu vedno znova, včasih s satiro, večinoma pa z golo ostrino usmeri pogled na možnost drugačne realnosti, predvsem pa prihodnosti.

V sredo bo na koncertu Mapiranje mogoče slišati arije iz oper Mapping Venus (1995–2014), The Glass Woman (1989–93), Bella (2017), The Bee Opera (2003–14) in Our Giraffe (2008), ki jih bodo izvedli newyorški solisti Beth Griffith, Maeve Hoglund, Heather Roberts, Bruce Rameker, Benjamin Lund in pianist Dmitri Glivinskiy. Večer prej pa bo specifične svetove žensk kontekstualizirala v projektu na pogovoru Kontekstualne dinamike, ki ga bo moderirala Nina Dragičević.