V Cankarjevem domu bo nocoj ob 19.30 v okviru cikla Kromatika koncert ob 50. obletnici delovanja tretjega programa Radia Slovenija - programa Ars. Večer bo uvedla skladba Mauricea Ravela La Valse, sledila pa bo krstna izvedba treh del izvrstnih slovenskih skladateljev Alda Kumarja, Uroša Rojka in Milka Lazarja. Vsi trije so skladbe napisali prav za to priložnost, torej ob 50-letnici programa Ars.

Kumar se bo predstavil s kantato za otroški, novo delo za pevske zbore in glasbila Riba na topolu poje, Rojko z delom Zakaj strmiš vame čez pol sveta?, Lazar pa s suito za simfonični orkester, jazzovski orkester in dramskega igralca M.ars

Nadrealistični učinek reka, ki ga nihče zares ne razume
Takole nastanek skladbe Riba na topolu poje razlaga Aldo Kumar: »V vsaki besedi se skriva tisoč glasb, v vsaki glasbi se skriva tisoč besed. To je misel, ki me je vodila pri komponiranju te skladbe. Običajno v klasični glasbi skladatelj komponira na že obstoječe besedilo. Tokrat pa sem se odločil, da tudi besedilo skladbe napišem sam in s tem omogočim, da se oba elementa v procesu nastajanja glasbe ustvarjalno prepleteta. Najprej je nastala zasnova ritmično – melodično – harmonske zgradbe. Nato pa je glasba sama začela evocirati posamezne besede, besedne zveze in njihove poetične pomene – in obratno – besede so same zaživele povsem novo življenje in začele vplivati na glasbeni razvoj cele skladbe. Skladba je tako nastajala organsko, brez že vnaprej določene vodilne misli, temveč sta se ta dva elementa – glasba in beseda – med seboj sproti prepletala, oplajala, nadgrajevala in spodbujala."

"Skladba ima malo besed, malo verzov, ki pa jih glasba s svojim tokom tolmači in osvetljuje na vedno nove načine. Besede tako postanejo fragmenti, ki se sestavljajo vsakič na novo. Kot odbleski svetlobe na valovih reke se verzi prelivajo iz glasu v glas, izvirajo v otroštvu in se izlivajo v odraslost. Najdominantnejše mesto ima verz, ki izhaja iz kraja, kjer sem odraščal, iz Spodnje Idrije. Verz se glasi ‘Riba na topolu poje’. Poznajo ga vsi, vendar nihče ne ve, kaj naj bi pomenil, zato ima ta rek med ljudmi še danes neko posebno mesto. S to svojo nadrealistično noto lepo odraža samosvoj duh teh krajev. In tako nam riba poje o menjavah razpoloženj skozi dan in skozi noč ob reki Idrijci, ob katere šumenju sem jo tudi napisal.«

"Prisrčno srhljiva izpoved" Tomaža Šalamuna kot navdih
Uroš Rojko je svoje novo delo za komorni, mladinski in otroški zbor ter komorni orkester napisal na besedilo pesmi Tomaža Šalamuna Krokodil. Skladbo je poimenoval Zakaj strmiš vame čez pol sveta? »Tekst, ki zazveni, ki zavibrira v obeh možganskih hemisferah, ki senzibilno oznanja triumf človekove dobrote, napove zmagoslavje njegove notranje preobrazbe, ki v njem samem spodbudi plemenito empatijo do vsega živega. Vendar se beseda lahkotno zaleti v lastno senco in nabrekne v svoji inverziji. Zaupni, prijateljski namig, ali vaba v past? Če bi se srečala otrok in krokodil, bi nemara sklenila zaupno prijateljstvo, prej ko slej pa bi slednji podlegel svoji naravi in otroka požrl. Če bi se srečala odrasel človek in krokodil, bi nemara prav tako sklenila zaupno prijateljstvo, prej ko slej pa bi človek podlegel svoji naravi in krokodila slekel in iz njegove kože naredil torbico, čevlje in pas. 'Dragi krokodil, jaz pa tega ne bom storil!' ... Da koža ne bo lično stkana in industrijsko obdelana, vzorno masakrirana?"

"Kot nalašč za uglasbitev za otroke, mladino in odrasle in za praznovanje 50-letnice programa Ars. Z glasbenimi in morda tudi z izbranimi neglasbenimi sredstvi sem želel povzdigniti prisrčnost dvoumno – srhljive izpovedi Šalamunovega teksta.«

Poklon pokojnemu Janezu Gregorcu
Suita za simfonični orkester, jazzovski orkester in dramskega igralca M.Ars je delo skladatelja Milka Lazarja: »Po dolgem času je bila to zame priložnost napisati obsežno delo za nenavadno združeno zasedbo simfoničnega in jazzovskega orkestra. Kot ‘solista’ sem si zamislil dramskega igralca. Izbral sem sedem pesmi Edvarda Kocbeka in na njih napisal sedem glasbenih refleksij, sedem stavkov, ki nosijo naslove pesmi. Nekateri sledijo strukturam pesmi, nekateri ne. Suito sem si zamislil kot zbirko posameznih, tako kot pri Kocbeku, na prvi pogled nepovezanih slik. Pri dveh pesmih sem si zaradi svojega glasbenega tolmačenja pesmi dovolil dodati svoja podnaslova."
"Glasbo je z besedami nemogoče opisati. Lahko pa se jo posluša in se nato zapišejo doživetja. A ta so pri vsakem posamezniku popolnoma drugačna. Lahko povem le to, da sem v procesu komponiranja in ob prebiranju Kocbekovih brezčasnih ‘vsemirskih’ pesmi začutil, da pravzaprav potujem na Mars. Skladbo posvečam prijatelju, skladatelju Janezu Gregorcu.«

Arsovo poslanstvo
Program Ars zajema uredništva za kulturo, resno glasbo, za religije in verstva ter uredništvo igranega programa. Pokriva vse umetniške zvrsti in duhovne vsebine, pomemben pa je tudi zaradi radijskega zvočnega arhiva. Ta združuje na stotine radijskih iger, literarnih besedil ter slovensko in tujo glasbo v interpretaciji slovenskih glasbenikov ter tako hrani kulturno bogastvo slovenskega naroda.