Eden najprepoznavnejših evropskih in svetovnih saksofonistov se v okviru nove evropske turneje po poltretjem letu vrača v Ljubljano. V Kinu Šiška bo nastopil v že znani družbi svojih stalnih glasbenikov (to so Garbarkov dolgoletni klaviaturist Rainer Brüninghaus, brazilski basist Yuri Daniel in indijski tolkalist Trilok Gurtu), a z novim koncertnim programom. Na odru Katedrale jih lahko ujamete 21. novembra ob 20.00.

Leta 1947 rojeni norveški saksofonist Jan Garbarek se je po zaslugi intenzivnega sodelovanja s Keithom Jarrettom že zgodaj prebil v elito modernih džezistov, njegov prepoznavni zvok pa je v desetletjih neumornega ustvarjanja - kakega četrt stoletja je izdajal po en album na leto - postal zaščitni znak slovite založbe ECM Records, branika kakovostnega evropskega džeza.

Njegovo ime se pojavlja ob boku imen vodilnih predstavnikov džezovske glasbe z druge strani Atlantskega oceana, obenem pa je povezano z rojstvom izvirnega evropskega zvoka. Leta 1962 je osvojil naslov najboljšega amaterskega džezista, kar mu je omogočilo prve nastope.

V 60. letih je deloval na Norveškem, pogosto kot vodja, štiri leta pa tudi z Georgeem Russllom. V zgodnjih 70. letih je začel snemati za založbo ECM in sodelovati s skupino Keith Jarrett's European Quartet, s čimer je zaslovel in posnel tudi klasiki My Song in Belonging. V 80. letih so Garbarkove skupine vključevale tudi basista Eberharda Weberja ter pogosto še kitarista Billa Frisella in Davida Torna. Leta 1993 je sodeloval z vokalnim kvartetom Hilliard Ensemble, posvečenim renesančni glasbi, in z njimi posnel zelo popularen album. Leta 1995 je sledil plošček Visible World, štiri leta pozneje Rites, leta 1999 se je s Hilliard Ensemblom vrnil še z albumom Mnemosyne.

Leta 2009 je Jan Garbarek izdal svoj prvi koncertni album Dresden. Dvojni album - posnet dve leti prej v, uganite, katerem nemškem mestu - je zgovoren dokaz silovitosti Garbarkovega nastopa in njegovih improvizacijskih sposobnosti. Njegovo igranje se razteza od popolne meditativne umirjenosti do ekspresivnih izbruhov, glasba pa je preprosta in kompleksna hkrati.