Max Roach je bil med tistimi, ki so džez iz glasbe za zabavo preobrazili v pravo umetnost. Foto: Reuters
Max Roach je bil med tistimi, ki so džez iz glasbe za zabavo preobrazili v pravo umetnost. Foto: Reuters
Max Roach
Max Roach je bobne 'odrešil' vloge glasbila, ki zgolj daje ritem. Z Roachem so bobni postali enakovredni drugim glasbilom in vključili so se v džezovsko improvizacijo.
Clifford Brown
Leta 1954 je Max Roach skupaj s Cliffordom Brownom ustanovil džezovski kvintet, ki še danes velja za eno najbolj vplivnih džezovskih zasedb vseh časov.

Maxwell Roach, ki je umrl star 83 let, je bil tisti, ki je dajal ritem številnim legendam džeza. Roach je namreč bobnal tudi, ko so v ospredju odra stali Charlie Parker, Miles Davis, Duke Ellington in Dizzy Gillespie. Roach je igral različna tolkala, njegov slog pa je bil izredno 'eksploziven', kot tak pa je ustrezal živahnemu in na improvizaciji utemeljenemu bebopu. Prav ta slog pa je pomagal tudi na novo definirati vlogo bobnov v džezu; prej so bili namreč bobni potisnjeni v ozadje, z Roachem pa so dobili precej vidnejšo in včasih celo osrednjo vlogo v džezovskem sestavu.

In džez je postal prava umetnost
Ta preobrat je uspel zaradi posebne Roacheve inovacije. Roach je vlogo glasbila, ki daje ritem, prenesel na cimbale, bobni pa so tako postali 'svoboden' instrument, ki se je mogel dejavno vključiti v spontano oblikovanje glasbe, značilno za improvizacijski džez. Pokojnik je tako tudi pripomogel k uveljavitvi improvizacijskega džeza in s tem tiste podzvrsti džeza, ki je džez iz glasbe za zabavo in ples preobrazila v pravo umetnost. Skupaj z znamenitim trobentačem Cliffordom Brownom je Max Roach leta 1954 ustanovil džezovski kvintet, ki velja za eno najvplivnejših džezovskih zasedb vseh časov.

Začetki pri gospelu
Kot bobnar se je Max Roach najprej preizkušal v skupinah, ki so izvajale gospel, in za poklic glasbenika se je odločil, še preden se je priključil džezu. Še pred letom 1942, ko je začel preigravati džez, je namreč Roach že študiral na manhattanski glasbeni šoli. 'Formalni' študij glasbe mu je tudi omogočil, da je pozneje prevzel mesto profesorja na univerzi v Massachusetsu.

Čeprav velja Roach za enega najpomembnejših članov 'džezovskega panteona', pa njegova glasbena dejavnost nikoli ni bila omejena le na džez. Bil je tudi skladatelj, ki je z glasbo 'zalagal' gledališke in plesne skupine, sodeloval pa je tudi z avantgardnim pianistom Cecilom Taylorjem.

Boj za pravice temnopoltih Američanov
V šestdesetih se je Max Roach priključil tudi prizadevanjem za enakopravnost temnopoltih Američanov. Svoja politična prepričanja je vnesel v glasbo in med drugim je nastala še danes znana suita v sedmih delih We Insist! Max Roach's Freedom Now Suite (Zahtevamo! Suita Maxa Roacha za takojšnjo svobodo). Izvirni pevec skladbe, ki govori o rasizmu in suženjstvu, je bil Abbey Lincoln.