Češnovar je leta 1983 s Primožem Habičem, Igorjem Dernovškom in Tomažem Dimnikom ustanovil pankzasedbo Niet, ki jo je Jonas Žnidaršič na Novem roku leta 1984 napovedal kot upanje nove ljubljanske scene in se je tudi zares zapisala med najbolj legendarne skupine slovenskega rocka. Leta 1984 so mladi pankerji pod taktirko Boruta Činča posneli prve skladbe, med katerimi se jih je kar nekaj zapisalo med himne slovenskega panka. Tedaj so med drugim nastale Zastave, Umiranje in Melanholija. Tega leta se je zasedbi pridružila nova članica, pevka Tanja Ukmar.

Po 27 letih na samostojno pot
Skupino, ki je med drugim znana tudi po skladbah Lep dan za smrt, Trip in vijolice ter Depresija, je Češnovar zapustil po 27 letih. Po njegovem odhodu je bila leta 2010 v nekoliko drugačni sestavi - že zgodaj so ostali brez prezgodaj umrlega Habiča, prvotna člana Dimnika in pozneje pridruženo Tanjo Ukmar pa so v vmesnem obdobju nadomestili Tomaž Bergant, Robert Likar in Borut Marolt. Češnovar se je za samostjo pot odločil zaradi različnih pogledov vseh članov na nadaljnje ustvarjanje.

Poleg glasbe se je Češnovar posvečal tudi poeziji in nekaj dni pred smrtjo dočakal izid svojega pesniškega prvenca z naslovom Dim in kri, v kateri je začutiti avtorjevo poslavljanje od življenja.