"Za vse, ki so ga poznali in občudovali njegovo ustvarjalno moč, umetniško ostrino, odprtost in radodarnost, bo njegova osebnost ostala živa in močna," je zapisala skladateljeva družina. Skladatelj, ki je bil znan tudi po tem, da je dirigiral z rokami, brez dirigentske paličice, je umrl na svojem domu v Baden-Badnu v Nemčiji.

Več let je bil na čelu pariških in newyorških filharmonikov, bil pa je tudi ustanovitelj pariškega inštituta Institut de Recherche et Coordination Acoustique/Musique. Zelo odmevno je bilo tudi njegovo sodelovanje z vodilnimi eksperimentalnimi skladatelji, kot sta Karhleinz Stockhausen in Olivier Messiaen.

Boulezove kompozicije so bile za izvedbeno zelo zahtevne. Eno njegovih ključnih del Le marteau sans maitre (Kladivo brez mojstra) je navdihnilo številne nadrealistične pesnike. Med njegovimi najbolj znanimi deli so še aleatorična klavirska sonata št. 3, skladba za klarinet in 21 instrumentov Domaines (Področja) ter delo za komorni orkester, šest solističnih instrumentov in računalnik Repons (Odpev).

Ob njegovi smrti se je velikemu skladatelju poklonil tudi francoski premier Manuel Valls: "Pogum, inovativnost, kreativnost, vse to je Pierre Boulez predstavljal v svetu francoske glasbe, katere svetilnik je bil po vsem svetu."

Preplet skladateljske in dirigentske kariere
Svojo glasbeno kariero je začel na pariškem konservatoriju, ki spada med najboljše glasbene šole na svetu. Leta 1945, pri komaj 21 letih, je postal glasbeni direktor gledališkega ansambla Jean-Louisa Barraulta in Madeleine Renaud, v 50. letih pa je zacvetela tudi njegova dirigentska kariera. V 60. letih je kot gostujoči dirigent sodeloval z najboljšimi orkestri na svetu, pozneje pa postal tudi glavni dirigent BBC-jevega simfoničnega orkestra in newyorških filharmonikov, poroča BBC.

Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi dva grammyja: leta 1996 za posnetek Debussyjeve La Mer s clevelandskim orkestrom in šest let pozneje za delo Boulez Conducts Varese s čikaškim orkestrom.