Umrl je v soboto na svojem domu na havajskem otoku Maui, obdan z družinskimi člani, je sporočila tiskovna predstavnica njegove družine. Dodala je, da je umrl mirno, pri tem pa ni navedla vzroka smrti, poroča Associated Press (AP). Star je bil 88 let. "S težkim srcem sporočamo, da je naš mož, oče in dedek Kris Kristofferson umrl v soboto, 28. septembra, na svojem domu," je na enem od družbenih omrežij med drugim objavila njegova družina. Poročen je bil trikrat in imel je osem otrok.
Med pesmimi, ki jih je Kristofferson napisal v poznih 60. letih preteklega stoletja ter so se uveljavile kot klasike country in rock'n'roll glasbe, so Sunday Mornin' Comin' Down, Help Me Make it Through the Night, For the Good Times in Me and Bobby McGee. Tudi sam je izvajal svoje pesmi, a veliko najbolj znanih je v izvedbah drugih glasbenikov, kot sta Ray Price, ki je pel pesem For the Good Times, in Janis Joplin, ki je pela Me and Bobby McGee.
Kristofferson je v popularno country glasbo vtkal zapletena besedila ljudske glasbe o osamljenosti in romantiki. Z znamenitim raskavim glasom, dolgimi lasmi in hlačami na zvonec ter kontrakulturnimi pesmimi, v katerih je odzvanjal vpliv Boba Dylana, je z vrstniki, kot so Willie Nelson, John Prine in Tom T. Hall, predstavljal novo vrsto piscev country pesmi. "Ni boljšega pisca pesmi od Krisa Kristoffersona. Vse, kar napiše, je klasika in vsi bomo morali živeti s tem," je o njem leta 2009 dejal Nelson.
Kristofferson se je leta 2021 upokojil ter ni več nastopal in snemal novega materiala, občasno je le gostoval na odrih, na primer lani na praznovanju Nelsonovega 90. rojstnega dneva, na katerem je nastopil z Rosanne Cash, hčerko Johnnyja Casha. Zapela sta Loving Her Was Easier (Than Anything I'll Ever Do Again) – še eno od Kristoffersonovih uspešnic in dolgoletnih stalnic za Willieja Nelsona, ki prav tako spada med odlične interprete Kristoffersonovega dela. Nelson in Kristofferson sta na sredini 80. let preteklega stoletja združila moči s Cashem in Waylonom Jenningsom v superskupini country glasbe The Highwaymen.
Ob tem, da je Kristofferson živel kot glasbenik in igralec, je bil na kolidžu tudi uspešen boksar ter igralec ragbija in ameriškega nogometa. Na Oxfordu v Angliji je magistriral iz angleščine, kar mu je omogočila mednarodna podiplomska štipendija Rhodes za študente na tej univerzi.
Kris Kristofferson se je rodil 22. junija 1936 v Brownsvillu v Teksasu. Družina se je v njegovem otroštvu pogosto selila, saj je bil oče zaposlen v ameriški vojski. V 60. letih preteklega stoletja se je kot sin vojaškega generala tudi sam pridružil vojski, ker se je to od njega pričakovalo. "Glede na moje korenine in generacijo, ki sem ji pripadal, sta bila čast in služenje domovini samoumevna. Zato je bilo pozneje, ko začneš dvomiti o nekaterih stvareh, ki se izvajajo v tvojem imenu, še posebej boleče," je povedal v enem od intervjujev. V vojski je služil kot pilot helikopterja, a je zavrnil ponudbo, da bi poučeval na ameriški vojaški akademiji v West Pointu v New Yorku, saj je želel živeti s pisanjem pesmi v Nashvillu. Medtem ko se je trudil za preboj na glasbeni sceni, je leta 1966 delal tudi kot hišnik v studiu Music Row založbe Columbia Records – prav v času, ko je Dylan tam snemal skladbe za svoj dvojni album Blonde on Blonde. Svoj prvi album, naslovljen preprosto Kristofferson, je izdal leta 1970.
Čez leta je obveljalo, da je včasih legenda o Kristoffersonu večja od resničnega življenja. Cash je rad pripovedoval precej napihnjeno zgodbo o tem, kako je Kristofferson s pivom v eni roki pristal s helikopterjem na njegovem travniku, da bi mu izročil kaseto Sunday Mornin’ Comin’ Down. Kristofferson je leta 2006 v intervjuju za AP dejal, da brez Casha nemara sploh ne bi imel kariere. Med uspešnicami, ki jih je posnel Kristofferson, so ob prej omenjenih tudi Watch Closely Now, Desperados Waiting for a Train, A Song I’d Like to Sing in Jesus Was a Capricorn.
Leta 1973 se je poročil s tekstopisko Rito Coolidge, s katero sta imela uspešno kariero kot glasbena dvojica, prejela sta dva grammyja. Ločila sta se leta 1980. Ustanovitev skupine The Highwaymen je bila še ena ključna točka v njegovi karieri v vlogi izvajalca. "Mislim, da sem bil drugačen od drugih fantov, ker sem se pridružil kot oboževalec vseh njih. Ko sem bil še v vojski, sem jih spoštoval. Ko sem šel v Nashville, so bili moji glavni junaki, ker so bili ljudje, ki so glasbo jemali resno," je povedal za AP leta 2005. Skupina je bila dejavna med letoma 1985 in 1995 ter v tem času izdala le tri albume. Jennings je umrl leta 2002, Cash pa leto pozneje.
Kristoffersonova ostra politična besedila so včasih škodila njegovi priljubljenosti, zlasti v poznih 80. letih preteklega stoletja. Na albumu Third World Warrior iz leta 1989 se je osredotočil na srednjo Ameriko in na to, kar je tam povzročila politika ZDA, a tako kritiki kot njegovi oboževalci niso bili navdušeni nad odkrito političnimi pesmimi.
Hollywoodska filmska industrija je nemara rešila njegovo glasbeno kariero. Svojo prvo vlogo je odigral leta 1971 v filmu The Last Movie, ki ga je režiral Dennis Hopper.
Kristofferson je med drugim zaigral ob Ellen Burstyn v filmu režiserja Martina Scorseseja Alice ne živi več tukaj (1974), ob Barbri Streisand v Zvezda je rojena (1976) in ob Wesleyju Snipesu v Marvelovem Rezilu (1998). Med drugim je upodobil mladega naslovnega izobčenca v filmu Sama Peckinpaha Pat Garrett in Billy the Kid (1973), voznik tovornjaka v prav tako Peckinpahovem Konvoju (1978) in pokvarjeni šerif v filmu Osamljeni zvezdi (1996) režiserja Johna Saylesa. Igral je tudi v enem največjih hollywoodskih finančnih spodrsljajev, vesternu Nebeška vrata (1980). Po tem filmu je njegova igralska kariera nekoliko zastala, v tem obdobju pa se je tudi boril z odvisnostjo od mamil in alkohola. Po koncu 80. let preteklega stoletja se je število njegovih samostojnih glasbenih albumov občutno zmanjšalo, a je bil vse do pandemije covida-19 še zmeraj pogosto na turnejah, čeprav se je že spopadal z izgubo spomina.
Ob novici o njegovi smrti je izvršni direktor Hiše slavnih country glasbe Kyle Young zapisal, da je Kristofferson ustvaril opus, ki je dal glas ne le njegovi duši, temveč tudi naši. Dolly Parton pa se je od njega poslovila s čustveno objavo na enem od družbenih omrežij. "Kakšna velika izguba, kakšen odličen pisec, kakšen odličen igralec, kakšen odličen prijatelj," je med drugim zapisala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje