"Zdravstvene težave, ki so Johna prisilile k prekinitvi epske koncertne turneje, so končno prinesle mir enemu največjih svetovnih cestnih bojevnikov," so zapisali na glasbenikovem profilu na Facebooku. Foto: AP
Sorodna novica Oče britanskega blues gibanja

Veteran britanskega bluesa John Mayall je močan pečat pustil s svojo skupino The Bluesbreakers, katere člani so bili številni prepoznavni glasbeniki, med njimi Eric Clapton, Peter Green in Mick Taylor. Umrl je na svojem domu v Kaliforniji.

Pevec in multiinstrumentalist, ki je igral kitaro, klaviature in orglice, se je rodil leta 1933 v Macclesfieldu. Očetovo džezovsko in bluesovsko zbirko je začel raziskovati že v mladosti, potem pa se je naučil igrati kitaro, klavir in orglice, da je lahko znane motive interpretiral po svoje. Po triletnem služenju vojaškega roka v Koreji in po šolanju, kjer se je izuril za grafičnega oblikovalca, se je v tistih zgodnjih letih z glasbo ukvarjal samo postransko.

Mayall se je leta 1963, pri 30 letih, iz severne Anglije (in hiše svojih staršev) preselil v London. Opustil je poklic grafičnega oblikovalca in se odločil za kariero bluesa, glasbenega sloga, ki se je rodil med temnopoltimi Američani.

"Glasbena scena v Ameriki je bila rasno segregirana," je pojasnil pred desetimi leti v intervjuju za Guardian. "V Evropi, in to ne samo v Angliji, pa je črnski blues začela poslušati občinstvo, ki ga ne bi poslušalo v Ameriki. Odkrili smo Elmorja Jamesa, Freddieja Kinga in JB Lenoirja; v njih smo našli svoja čusta in svoje življenjske zgodbe, in to je bilo to. Odvisni smo bili."

Utrinek z nastopa v Münchnu, takrat še v Zvezni republiki Nemčiji, leta 1970.  Foto: AP
Utrinek z nastopa v Münchnu, takrat še v Zvezni republiki Nemčiji, leta 1970. Foto: AP
Prav Mayall in njegova skupina naj bi bila zaslužna za to, da je ameriška bluesglasba dosegla širšo priljubljenost v Veliki Britaniji in Evropi, v njej pa so se kalili nekateri najboljši glasbeniki bluesa in blues rocka . Foto: AP
Prav Mayall in njegova skupina naj bi bila zaslužna za to, da je ameriška bluesglasba dosegla širšo priljubljenost v Veliki Britaniji in Evropi, v njej pa so se kalili nekateri najboljši glasbeniki bluesa in blues rocka . Foto: AP

The Bluesbreakers: odskočna deska za sijajne kariere
Prislužil si je vzdevek "boter britanskega bluesa", saj je bil s skupino The Bluesbreakers, ki jo je ustanovil v začetku 60. let, kraljeval na samem začetku plodnega obdobja rock glasbe.

V njegovi skupini so znanje brusili nekateri velikani tega žanra. Izkazala se je za odskočno desko za kariero več kitaristom in drugim instrumentalistom, ki so pozneje ustanovili lastne skupine.

Povezal se je z vrsto mladih kitaristov, vključno s Claptonom, ki je pozneje ustanovil skupino Cream, Greenom, ki je ustanovil zasedbo Fleetwood Mac, njenim članom Johnom McViejem in Mickom Taylorjem, ki se je pozneje pridružil skupini Rolling Stones.

Ko je s skupino igral Clapton, je njihova prva snemanja produciral mladi Jimmy Page, še preden so Led Zeppelin sploh obstajali.

Z debitantskim albumom Bluesbreakersov iz leta 1966, Blues Breakers with Eric Clapton, je navdušil ljubitelje glasbe z mešanico soul rocka in ameriškega kitarskega bluesa ob priredbah pesmi Roberta Johnsona, Otisa Rusha in Raya Charlesa.

Blues, ki ga je igral na britanskih prizoriščih, je bil "novost za belopolto Anglijo," je povedal za AFP leta 1997.

Album je bil velika uspešnica. Claptona je izstrelil med zvezdnike in prinesel priljubljenost nekoliko bolj osebnoizpovedni bluesglasbi.

Leta 1968 se je Mayall preselil v Kalifornijo in leta 1972 opravil obsežno turnejo po ZDA. V 60. letih je posnel številne prelomne albume, med njimi Crusade, A Hard Road in Blues From Laurel Canyon. Sledili so še številni drugi, vključno do zadnjega The Sun Is Shining Down iz leta 2022.

Leta 2005 je bil Mayall odlikovan s častnim redom britanskega imperija.