Novico o smrti je v nedeljo sporočila njegova družina.

Na Eötvösevo glasbeno ustvarjanje je vplivalo njegovo zanimanje za vesolje, ki ga je gojil že od zgodnjega otroštva. Njegov opus št. 1, klavirska skladba Cosmos, naj bi nastal v spomin na prvo potovanje v vesolje, ki ga je leta 1961 opravil sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin. Pozneje je napisal deset oper in orkestrskih skladb z naslovi, kot so Psychokosmos (1993), Seven – Memorial for the Columbia Astronauts (2006) in Multiversum, ki so jo leta 2017 krstno izvedli v koncertni dvorani Filharmonije na Labi (Elbphilharmonie) v Hamburgu.

Obenem je bila njegova glasba zakoreninjena v tradiciji ljudske glasbe iz Madžarske in Karpatov, kot je to veljalo tudi za njegovega učitelja Kodalya, ki je bil eden najpomembnejših zbiralcev in prirejevalcev te glasbene dediščine.

Eötvös se je rodil 2. januarja 1944 v Transilvaniji, ki je zdaj del Romunije. Pouk glasbe je obiskoval pri Kodalyu na glasbeni akademiji Franza Liszta v Budimpešti in leta 1963 diplomiral iz kompozicije. Naročila za skladbe za filmske produkcije in gledališča v Budimpešti je prejemal že kot najstniški učenec pri Kodalyu.

V 60. letih 20. stoletja se mu je odprl nov svet v Kölnu, ki je bil tedaj veliko središče sodobne glasbe. Leta 1968 ga je v svoj ansambel pripeljal Stockhausen. Od leta 1971 do 1979 je deloval v studiu za elektronsko glasbo WDR v Kölnu. Mladi skladatelj iz Budimpešte se je začel vse bolj uveljavljati v mednarodni sodobni glasbi. Leta 1979 ga je Boulez povabil v skupino Ensemble Intercontemporain.

Eötvösu je mednarodni preboj uspel leta 1998 s prvo veliko opero Tri sestre po Čehovu, ki so jo krstno uprizorili istega leta v Lyonu ter nato drugod po Evropi.