Jože Sivec, ki se je rodil leta 1930 v Ljubljani, se je ukvarjal predvsem s starejšimi obdobji glasbenega razvoja, zlasti operno tematiko. Drugo njegovo pomembno raziskovalno področje pa je bila slovenska glasba oziroma glasba na Slovenskem iz obdobja pozne renesanse in zgodnjega baroka.

Opero je obravnaval v znanstveni monografiji, pa tudi v vrsti znanstvenih in strokovnih razprav ter številnih prikazov opernih del, ki so izšli v priložnostnih gledaliških listih. Kot sourednik Gledališkega lista Opere v Ljubljani je dve desetletji objavljal tehtne analitične članke o operah na programu te ustanove.

Napisal je delo Opera v Stanovskem gledališču v Ljubljani od leta 1790 do 1861, Opera skozi stoletja in Dvesto let slovenske opere. Besedila, ki jih je objavljal v revijah in zbornikih, so leta 2011, ob njegovi 80-letnici, izšla v monografiji Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. stoletja.

Pred njim sta opero raziskovala Stanko Škerl in Dušan Ludvik, vendar predvsem z literarnozgodovinskega vidika. Sivec pa je želel podati stilno fiziognomijo opernega repertoarja in preučiti problematiko operne reprodukcije ter pokazati, koliko je opera v gledališču vplivala na podobo glasbenega življenja tedanje Ljubljane.

Bil je zaslužni profesor oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti, kjer bo žalna slovesnost potekala v torek, 14. februarja. Slovensko muzikološko društvo mu je leta 2008 podelilo stanovsko Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo.