Srbski mediji so še pred nekaj dnevi na naslovnicah poročali, da "obubožani in bolni Bajramović nima denarja za zdravila" in da se umika iz glasbenega sveta. Da je glasbena legenda, ki se ga spominjamo iz filmov Gorana Paskaljevića in Emirja Kusturice, res živel na dnu socialne lestvice, dokazuje že podatek, da mu je srbski minister za delo in socialne zadeve Rasim Ljajić nedavno izročil enkratno denarno pomoč v višini 100 tisoč dinarjev.

Bajramović, ki je konec lanskega leta doživel infarkt, je od takrat dalje ves čas preživel v bolnišnicah v Nišu in Sremski Kamenici, zato je potreboval denar za zdravljenje. A pokojnine ni prejemal, drugih virov prihodkov prav tako ni imel, prihranke za "deževne dni" (šlo je za 700 evrov) pa so mu nedavno odnesli vlomilci. Minister mu je obljubil zdravljenje na Dedinju in rešitev njegovega socialnega položaja s pokojnino, ki se za umetnika državnega pomena spodobi.

Ujetega ptiča pesem
Bajramović se je rodil leta 1936 v Nišu, a je šolo na klin obesil že po četrtem razredu in se kmalu popolnoma posvetil glasbi. Pri devetnajstih je podobno naredil še z vojsko - dezertiral je zaradi dekleta - kar ga je stalo treh let življenja, ki jih je preživel v zaporu na Golem otoku. Tega poglavja svojega življenja se v intervjujih ni hotel spominjati, je pa izdal, da "je v zaporu preživel, ker je bil odličen nogometni vratar."

Za zapahi se je začel tudi resneje ukvarjati z glasbo, saj se je pridružil zaporniškemu orkestru in vzljubil glasbo Louisa Armstronga in Franka Sinatre (pa čeprav je njegova glasbena ustvarjalnost pozneje zaplavala v drugačne glasbene vode).

1964 je izdal svoj prvi album, ki je pomenil začetek njegovega strmega vzpona in plodne kariere. Do smrti je izdal dvajset albumov in petdeset singlov. Prvi večji honorar je "zagonil" v slogu: privoščil si je, kar si je želel že od mladih nog - belega mercedesa in dva telesna stražarja - a je vsaj jeklenega konjička kaj hitro izgubil za igralno mizo, kjer je, po njegovih besedah, "presedel leta in leta".

Kot igralec se je preizkusil v filmih Nedeljski zajtrk in Angel varuh Gorana Paskaljevića, Gypsy Magic Stoleta Popova in seveda Črna mačka, beli mačkon Emirja Kusturice.

Etno z dušo
Čeprav je bilo na račun njegovega življenja na veliki nogi (ženske, alkohol in igre na srečo) prelitega veliko črnila, mu glasbeni kritiki po vsem svetu priznavajo mesto v areni "world music" in hvalijo "življenje", ki ga je vdahnil tradicionalni balkanski glasbi. "Pred seboj imamo neznanski glasbeni talent, ki ruši nacionalne meje ter osvaja s svojo iskrenostjo in neposrednostjo. Njegov glas je mešanica najboljšega: džeza, fada in pravega Balkana," so svoj čas o glasbeniku, ki se je še za življenja vpisal v glasbeno zgodovino, pisali britanski kritiki.

Prikrajšan za avtorske pravice?
Poleg tega, da je bil znan kot "nekronani kralj romske glasbe", je bil Bajramović tudi eden od glasbenikov, od katerega so stanovski kolegi najpogosteje "kradli" navdih, proti čemer je tudi večkrat glasno protestiral: "Slišim, da "kar ene" pevke dobivajo državne pokojnine. Odpele so dve, tri pesmi, ki se jih nihče ne spominja. Po drugi strani pa mojo Đelem, đelem predvajajo vse radijske postaje - a jo pojejo druge. Pokradli so mi več kot sto pesmi, v življenju pa sem jih napisal že štiristo. Meni za to nihče ne plača. Razni ljudje so mi kradli pesmi, med njimi tudi Bregović in Kusturica. Moja je na primer tudi pesem Mesečina," je ponižan in skoraj nepokreten povedal v enem svojih zadnjih intervjujev.

A. J.