Glasbena skupina Katalena je letos izdala že tretji studijski album z naslovom Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti, ki je po njihovih besedah mišljena kot pozitivna človeška lastnost. "Kot tiste vrste norost in nenormalnost, ki je osnova drugačnega in ustvarjalnega pogleda na svet," je v spletni klepetalnici MMC-ja RTV Slovenija poudaril Boštjan Narat, kitarist, mandolinist in idejni vodja Katalene.

Ljubezen do ljudske glasbe
V zasedbi, ki je ime Katalena povzela po ljudski različici za ime Katarina (ime uporabljajo predvsem na Madžarskem in Hrvaškem), so se znašli glasbeniki iz zelo raznolikih glasbenih okolij (klasični rock, folk, blues in trip hop). Že vse od leta 2001, ko je skupina nastala, jih povezuje skupna vera – vera v brezčasnost ljudske glasbe. Članom Katalene ljudska glasba pomeni predvsem izhodišče, nato pa z njenimi priredbami na sebi lasten način ustvarjajo samosvoj avtorski glasbeni hibrid.

Kljub temu pa sami sebe ne doživljajo kot obujevalce izročila. "Nikoli in nikdar pa o svojem početju ne govorimo kot o edinem možnem načinu srečevanja z ljudsko muziko. Kdor bi rad doživel neposreden stik z izročilom, lahko to počne na miljon načinov. Kogar zanima Katalena, bo ta stik doživel zgolj posredno."

Z užitkom na glasbenih odrih in v studiih
S svojim inovativnim pristopom do ljudske glasbe so na slovenski glasbeni sceni dosegli nepričakovan uspeh. Svoje glasbeno ustvarjanje so zbrali na treh samostojnih albumih - (Z)godbe (2002), Babje leto (2004) in Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti (2006) - ter nastopili na številnih koncertnih odrih tako doma kot tudi v tujini, na katere imajo večinoma lepe spomine. Kot pa je dejal Narat, je za dober nastop bistvena predvsem sproščenost. "Šele potem lahko z užitkom počne to, kar pač počne: igra muziko," je še dodal.

Čeprav po njegovem mnenju njihova glasba zaživi šele na odru, člani skupine radi ustvarjajo tudi v glasbenem studiu, saj tam k glasbi pristopajo bolj študijsko in ustvarjalno. "S tega zornega kota so žive izvedbe gotovo bolj polne energije, studijske pa s preciznostjo izvedbe in produkcijsko nadgradnjo ponujajo bolj poglobljeno izkušnjo. Gotovo pa - če se gremo muziko vsaj približno zares - eno brez drugega ne gre," je poudaril Narat.

Prekmurske ljudske s specifičnim čarom in energijo
Zasedbi, ki je 1. julija letos zaznamovala peto obletnico delovanja, je posebno blizu ljudska glasba iz Prekmurja s svojim specifičnim čarom in posebno energijo. Po Naratovem mnenju ima največ pravega slovanskega melosa, skoraj ruskega. "In ker mi je to občutje sveta blizu, so mi všeč tudi prekmurske ljudske. Seveda pa teh odločitev ne sprejemamo zavestno, pesmi ne izbiramo po regionalnem ključu, pač pa glede na to, ali so nam všeč že same po sebi, ter glede na prostor, ki ga nudijo za nadaljnjo obdelavo," je še poudaril.