Glasbenik, ki so mu po poročanju Guardiana pred nedavnim diagnosticirali raka na trebušni slinavki, je v svoji več kot 60 let trajajoči karieri, izdal 15 albumov, zadnjega Wide Open leta 1988. Prve uspehe mu je prineslo sodelovanje s tekstopiscema in producentoma Kennethom Gamblom in Leonom Huffom, ki sta s Caryjem Gilbertom zaslužna za njegovo osrednjo uspešnico Me and Mrs. Jones. Paul se je s skladbo leta 1972 zavihtel na sam vrh ameriške in 12. mesto britanske letvice.

Ena najlepših ljubezenskih pesmi vseh časov
Gamble in Huff sta glasbenika opisala kot "enega največjih umetnikov Phillyja, ki je dosegel svetovni sloves", skladbo Me and Mrs. Jones pa kot eno najlepših ljubezenskih pesmi vseh časov. Skladba, ki je postala eden najbolj prodajanih singlov leta, je leto pozneje Paulu prinesla grammyja za najboljšega izvajalca rhythm ’n bluesa, za katerega sta bila tedaj med drugim nominirana Ray Charles in Curtis Mayfield.

Z Elvisom v vojski
Glasbenik, ki se je leta 1934 rodil kot Paul Williams, a se pozneje na menedžerjev predlog preimenoval, da ga ne bi zamenjali za pisca pesmi Paula Williamsa, se je zgodaj začel posvečati petju. Že v najstniških letih je sodeloval z vrsto izvajalcev in med drugim nastopal s Charliejem Parkerjem in Dinah Washington. Med drugo svetovno vojno je služil v oporišču, kjer sta bila med drugim tudi Elvis Presley in sin Binga Crosbyja, Gary. Kot se je pred dvema letoma spominjal v nekem intervjuju, so vojaki tedaj sklenili, da ustanovijo skupino in se tako izognejo trdemu delu. "Elvisa smo prepričevali, naj se nam pridruži, ampak je želel biti voznik terenskega vozila. Midva z Garyjem Crosbyjem pa sva se poimenovala Jazz Blues Symphony Band," je pripovedoval.

Sredi šestdesetih let je predvsem pod vplivom fenomena Beatlesov v svoje petje vnesel več elementov rhythm ’n bluesa in po srečanju z Gamblom v Filadelfiji našel svoj glasbeni dom. Z Gamblom in Huffom so med drugim posneli albume Ebony Woman and Going East, sledil je uspeh z Me and Mrs. Jones. Leta 1973 je uspeh nadaljeval z albumom in istoimenskim singlom War of the Gods, v katerem je združil pop, soul in funk elemente z vplivi elektronske in psihedelične glasbe. Kljub nenadni slavi nekatere radijske postaje pozneje niso želele predvajati njegove bolj družbeno angažirane skladbe Am I Black Enough for You, Let’s Make a Baby pa jim je bila preveč eksplicitna.

Čeprav so z Gamblom in Huffom prestali nekaj težkih trenutkov, se je Paul skupnega obdobja vedno spominjal kot dobrih zlatih časov. "Bili smo kot družina, polna glasbe. Vse je bilo prežeto z glasbo. Spominjam se tistih dni in si želim, da ne bi minili."