Orkester to poslanstvo nadaljuje tudi v svoji 65. sezoni, s katero se poklanja 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. Prvi koncert nove sezone abonmaja Kromatika je eden izmed koncertov, ki jih letos posvečajo temu velikemu mojstru.

Sicer pa so na program uvrstili tudi glasbene goste, ki jih v prejšnji sezoni zaradi pandemije ni bilo mogoče slišati. Zaradi danih okoliščin uvajajo tudi dva koncertna večera. Poslušalci bodo tako lahko izbirali med dvema terminoma, saj bo vsak koncertni večer izveden dvakrat. Tako se boste lahko na varni razdalji prepustili izbranim delom iz obsežne domače in svetovne glasbene zakladnice.

Na prvih dveh koncertnih večerih, 23. in 24. septembra, bo na programu krstna izvedba dela Tris Jošta Juhanta, ki je nastalo prav v sklopu praznovanja Beethovnove obletnice. Sledil bo še Beethovnov Trojni koncert s solisti Kano Matsui na violini, Igorjem Mitrovićem na violončelu in Perom Rundbergom na klavirju. Spored prvih dveh večerov bo zaokrožila Beethovnova Peta simfonija.

21. in 22. oktobra bo mogoče slišati dela Jeana Baptista Lullyja, Alexisa Emmanuela Chabrierja in Clauda Debussyja, torej dela francoskih skladateljev 19. in 20. stoletja. Dirigirala bo leta 1971 rojena Catherine Larsen-Maguire.

18. in 19. novembra bo dirigentski oder zavzel mednarodno uveljavljen nemški dirigent Raoul Grüneis, ki bo orkester vodil skozi simfonični deli Antona Brucknerja in Primoža Ramovša. V osrednji, Koncertni skladbi Roberta Schumanna, bo svojo tehnično in umetniško zrelost izkazala četverica mladih domačih hornistov: Sebastijan Buda, Blaž Ogrič, Gašper Okorn in Peter Kšenek.

Koncertna večera 2. in 3. decembra prinašata dela, ki so jih v prvi polovici 20. stoletja zložili Samuel Barber, Anton Weber in Max Reger. V solistični vlogi se bo predstavila Theresa Plut, v Kanadi rojena slovenska sopranistka.

Na programu 10. in 11. februarja bodo Simfonija št. 7 v C-duru, op. 105 Jeana Sibeliusa, Koncert za violončelo v e-molu, op. 85 Edwarda Elgarja in Simfonija št. 6 v h-molu, Patetična, op. 74 Petra Iljiča Čajkovskega. Kot solistka bo nastopila svetovno znana srbska violončelistka Maja Bogdanović (1982), ki deluje med Parizom in Chicagom.

11. in 12. marca bo na obisku v Ljubljani Marco Pierobon. Gre za italijanskega trobentača in dirigenta svetovnega slovesa, ki je sodeloval s številnimi slovitimi orkestri in nastopal pod vodstvom drugih uglednih dirigentov. Dejaven je tudi kot aranžer in avtor izvirnih projektov. Enega takih projektov, v katerem je klasično glasbo združil z džezom in rockom, je zasnoval tudi za 65. sezono Kromatike, pri čemer je imel v mislih oba orkestra RTV Slovenija, torej tudi Big Band RTV Slovenija.

Večera 1. in 2. aprila bosta prinesla enega najpriljubljenejših, a tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov. Gre za Drugi klavirski koncert Sergeja Rahmaninova, ki ga bo mogoče slišati v interpretaciji ugledne slovenske pianistke, koncertantke in predavateljice na ljubljanski akademiji za glasbo Tatjane Ognjanović. Nato bosta zazvenela še dva operna odlomka Richarda Wagnerja.

19. in 20. maja bo šef dirigent simfonikov Rossen Milanov taktirko predal svojemu predhodniku En Shau, ki je Simfonični orkester RTV Slovenija vodil med letoma 2006 in 2018. V prvem delu koncerta bo mogoče slišati priredbo enostavčnega, vendar kljub temu obsežnega godalnega seksteta, ki ga je ob izteku 19. stoletja ustvaril Arnold Schönberg. Glasbenikom se bo nato pridružila še mlada slovenska pianistka Meta Fajdiga, ki se bo v Prvem klavirskem koncertu Johannesa Brahmsa predstavila kot solistka.

Tokratna koncertna sezona se bo sklenila 2. in 3. junija z večeroma, na katerih bo odzvanjala skladba Marjana Šijanca Praznik vetra iz leta 2005. Sledil bo virtuozni Mendelssohnov Violinski koncert, v katerem se bo kot solist predstavil član orkestra, od leta 2004 tudi koncertni mojster Benjamin Ziervogel. Sezono bo sklenila suita Šeherezada Nikolaja Rimski-Korsakova.

Skoraj celoten slovenski simfonični repertoar na fonogramih
V večdesetletnem ustvarjanju je Simfonični orkester RTV Slovenija pustil globoko sled v slovenskem glasbenem dogajanju. Njegova temeljna dejavnost so od ustanovitve v letu 1955 arhivska in koncertna snemanja, ob tem pa orkester izvaja koncertni program za širok spekter poslušalstva. Izvaja obsežen in raznovrsten repertoar, od baročne do moderne simfonične glasbe, oper, oratorijev in kantat, scenske in filmske glasbe, po večini s poudarkom na ustvarjalnosti domačih skladateljev.

Simfonični orkester RTV Slovenija je posnel skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb dobil številna visoka priznanja. Orkester je tudi član mednarodne mreže orkestrov ONE – Orchestra Network Europe.