"Obžalujemo izgubo Maurizia Pollinija, enega največjih glasbenikov našega časa, ki je bil več kot 50 let temeljna referenca v umetniškem življenju gledališča," so zapisali predstavniki slavne operne hiše Scala v Milanu, kjer je priznani pianist redno nastopal in imel v svoji 60-letni karieri kar 168 koncertnih nastopov. "Poleg tega, da je bil odličen instrumentalist, je njegovo pričevanje o vlogi glasbe, ki jo je razumel kot bistveno sestavino kulture in civilnega življenja ter orodje za preoblikovanje družbe, še vedno temeljnega pomena," so še zapisali.

Virtuoz iz umetniške družine, ki je že kot mladenič osvajal večja tekmovanja
Maurizio Pollini, ki je 5. januarja dopolnil 82 let, se je rodil v Milanu v družini umetnikov. Njegov oče Gino Pollini je bil violinist in priznani arhitekt, njegova mati Renata Melotti pa je bila pevka in pianistka, prav tako kot njen brat Fausto Melotti, ki je bil tudi pionir abstraktnega kiparstva, navaja Washington Post. "Odraščal sem v hiši z umetnostjo in umetniki," je dejal Pollini v intervjuju. "Stara in sodobna dela so sobivala skupaj kot del življenja."

Pollini je pri 15 letih zmagal na svojem prvem mednarodnem tekmovanju in se že zapisal med obetavne glasbene umetnike. Ko je tri leta pozneje, leta 1960, po diplomi na milanskem konservatoriju zmagal na prestižnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, je Arthur Rubinstein, ki je bil med žiranti, vzkliknil: "Ta mladenič igra že tehnično bolje od vseh nas."

Bogata koncertna in snemalna kariera
Po osvojitvi nagrade se je za leto in pol umaknil z mednarodnega koncertnega prizorišča, "da bi razširil svoj repertoar in razvil druga kulturna zanimanja", navajajo v osmrtnici na portalu The Guardian. "Šele skoraj do konca desetletja je njegov urnik nastopov dobil normalen ritem, vendar je njegova popolna vrnitev leta 1968, ki je sovpadla s podpisom pogodbe z založbo Deutsche Grammophon, sprožila vrsto zmagoslavij na koncertnih odrih in v snemalnem studiu. Klasični posnetki Chopinovih etud, Schumannove in Beethovnove glasbe ter modernističnega repertoarja so utrdili njegov ugled, Pollinijevo igranje pa je v najboljši meri združevalo ekspresivno, a nesentimentalno intimnost, tonsko lepoto, tekstualno jasnost in izvrstno tehniko. Zlasti v poznejših letih se je zdelo, da je Pollini z zadihanim in nestrpnim izvajanjem Beethovnovih sonat pogosto zanikal njihovo retoriko, kot da bi se sramoval velikih romantičnih gest ali odkritega čustvovanja."

V svoji dolgi mednarodni karieri je sodeloval tudi s številnimi slavnimi dirigenti, med drugim z Riccardom Mutijem, Danielom Barenboimom in Riccardom Chaillyjem. Širšemu poslušalstvu je postal znan ob osvajanju nagrad, med drugim tudi leta 2007 grammyja za najboljši solistični instrumentalni nastop (brez orkestra), na katerem je izvajal Chopinova dela.