Kralj glasbene ekstravagance, "združitelj" džeza, funka, rocka in stand-up komedije, ki še vedno ostaja eden ključih glasbenikov nekdanje Jugoslavije, nam tokrat ne obljublja le koncerta, ampak tudi predavanje ob razsajanju nove gripe in deljenje nasvetov, kako zmanjšati tveganje za okužbo z novo gripo. Rambo zato svetuje, da s seboj prinesete potrjene zdravstvene kartice in ene rezervne čiste "gate".

Na začetku tako "terasa band" kot džez-punk skupina
Glasbenik z rojstnim imenom Antonije Pušič se je rodil pred 46 leti v Kotorju, za kitaro pa je poprijel v prvem letniku gimnazije, med drugim tudi v džez-punk skupini Radioaktivni odpad. Med njegovimi prvimi nastopi velja omeniti tudi igranje mandoline v "terasa bandu" hotela v Herceg Noviju.

Po končani višji pomorski šoli v Kotorju je svojo pot nadaljeval v Beogradu, kjer (večinoma) živi še danes. V prestolnici je diplomiral na fakulteti za turizem, prav tako pa tudi nadaljeval glasbeno ustvarjanje.

S prvencem skoval besedo turbofolk
V svet rocka je vstopil leta 1988 s svojim prvencem O tugo jesenja, na kateri je zmešal "narodnjaško" zavijanje, rap, klasiko in funk z velikim poudarkom na tekstih. Javnosti se je predstavljal kot rudar Nagib Fazlić Nagon, svojo glasbo pa poimenoval turbofolk, izraz, ki se je nato prenesel na celoten spekter glasbe, katerega sam obravnava cinično.

Z naslednjo ploščo Hočemo gusle (1989) se je začel tematsko ukvarjati tudi z aktualno politično problematiko, prav tako pa je poglobil svoj farsični pristop. Na plošči je v goste povabil Boro Ðorđevića, Dina Dvornika in Mico Trofrtaljko.

Od Metropolisa do Lepe Brene
Skupno je do zdaj izdal 17 albumov, od tega deset studijskih, izmed treh "živih" pa je ena plošča tudi iz nastopa v Kudu France Prešeren leta 1997. Izmed glasbenih projektov velja omeniti, da je leta 1994 napisal partituro za nemi film Fritza Langa Metropolis, ki jo je potem izvedel beograjski Filharmonični orkester, štiri leta pozneje pa je glasbo še sam zaigral na albumu Metropolis B (Tour de force). A lotil se je tudi projektov na drugi strani glasbenega spektra, saj je pisal besedila za Lepo Breno, Vesno Zmijanac in Dragana Mirjovića. Bil je tudi prvi glasbenik iz Srbije oziroma Črne gore, ki je po vojni nastopil tako v Bosni kot na Hrvaškem.

Proces nastajanja zadnje plošče predstavljal prek spleta
Naslov zadnje plošče Hipishizik metafizik, ki jo je izdal lani, pa predstavlja Amadeusovo skovanko za malega človeka, ki se vse težje znajde v postindustrijskem tehnološkem 21. stoletju. Ves čas snemanja je na svoji spletni strani obveščal o razvoju snemanja, ploščo pa je posnel s številnimi gostujočimi glasbeniki.

Spodaj si lahko ogledate njegov zadnji videospot.