V okviru festivala Ah, te orglice pripravljajo tudi seminarje za ustne harmonikarje in snujejo tovrstni učbenik, vsako leto pa sodelujejo s festivalom Zasopimo na organić, ki ga v Gračišću v hrvaškem delu Istre prirejajo tamkajšnji orgličarski navdušenci. Foto:
V okviru festivala Ah, te orglice pripravljajo tudi seminarje za ustne harmonikarje in snujejo tovrstni učbenik, vsako leto pa sodelujejo s festivalom Zasopimo na organić, ki ga v Gračišću v hrvaškem delu Istre prirejajo tamkajšnji orgličarski navdušenci. Foto:

Namen revije ustnih harmonikarjev je po besedah pobudnika in vodje festivala Staneta Pečka še bolj približati ljudem to prijazno glasbilo in predstaviti že uveljavljene in manj znane mojstre ustne harmonike oz. orglic.

Zapostavljeno glasbilo spet v rokah otrok
Revija v Mokronogu ni tekmovalnega značaja, kljub temu pa bodo nastope interno ocenili po strokovnih glasbenih merilih. Rezultati ocenjevanj sicer niso namenjeni javni objavi, temveč so nastopajočim zgolj v informacijo, pomoč in spodbudo. Nastope letošnje revije bo ocenjevala komisija akademsko izobraženih glasbenikov, v kateri bodo Vladimir Hrovat, Tatjana Mihelčič Gregorčič in Miro Dizdarevič.

Drugi namen festivala je obujanje tega nekoliko pozabljenega priročnega glasbila. Peček pravi, da po skoraj poldrugem desetletju prirejanja festivala njegova strokovna komisija ugotavlja, da se znanje udeležencev izboljšuje, dokaj zapostavljeno glasbilo pa se vrača v roke otrok. S tem je po njegovi oceni eno izmed poglavitnih vodil festivala uresničeno. Orglice oz. ustne harmonike se v različnih izpeljankah in velikostih ter skozi različne glasbene sloge med Slovenke in Slovence počasi, a vztrajno vračajo. Dokaz za omenjeno trditev je po njegovem prepričanju prav gotovo edini slovenski tovrstni festival, ki mu stojijo ob strani trebanjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Kulturno umetniško društvo Emil Adamič Mokronog in zadnja leta še občina Mokronog-Trebelno.