S koncertom Kozinovih del v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole so odprli dvodnevni simpozij, ki ga je vodil Primož Kuret. Simpozij se je sklenil s koncertom Novomeškega simfoničnega orkestra s solisti, ki so poleg del Marjana Kozine pripravili še premierno izvedbo treh odlomkov operete Dekle z Jadrana, za katero je Igor Grdina napisal nov libreto.

Tudi razstava in film
O skladatelju, ki se je rodil leta 1907 v Novem mestu, bo spregovoril Primož Kuret. Na skladatelja so se spomnili tudi v Dolenjskem muzeju, kjer so ob tej priložnosti pripravili posebno razstavo, 4. aprila pa bodo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku premierno prikazali dokumentarno igrani film Vivat Kozina novomeškega režiserja Filipa Robarja Dorina.

Od partizanskih samospevov do literarnih paberkov
O Kozinovem času in njegovem delu so na simpoziju spregovorili Stane Granda, Luisa Antoni iz Trsta, Ivan Florjanc, Igor Grdina, Pavel Mihelčič, dr. Andrej Misson, Slavka Kristan, Valentina Radoman iz Beograda in Josef Šebesta iz Prage. Predavatelji so se dotaknili tudi partizanskih samospevov, filmske glasbe in literarnih paberkov. Tisti, ki so simpozij zamudili, si bodo lahko razprave prebrali tudi v zborniku.

Marjan Kozina, ki se je študiju glasbe posvečal na Dunaju in v Pragi, se je kot diplomant zaposlil v ljubljanski Operi, nato v Mariboru, pozneje pa na Akademiji za glasbo v Beogradu, kjer je dočakal drugo svetovno vojno. Njegovega dela ni prekinil niti odhod v partizane, vojni dogodki pa so se mu vtisnili v spomin in privreli na dan v glasbeni obliki. Po osvoboditvi se je Kozina vrnil v Ljubljano in postal prvi upravnik Slovenske filharmonije.

Vrh z izvedbo Ekvinokcija
Skladateljevo opero Ekvinokcij, ki jo je spisal med prebivanjem v Beogradu, so prvič izvedli leta 1948 v ljubljanski Operi, izvedba pa je pomenila enega vrhov umetnikovega delovanja. V Ljubljani in v družinski zidanici na Trški gori pri Novem mestu je v povojnem času strnil vtise in spisal štiristavčno simfonijo Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju.

Kozina je tudi avtor glasbe za prve slovenske filme, kot sta Na svoji zemlji in Kekec. Glasbi se je posvečal tudi kot pisec, podpisal se je pod več satir in prevedel vrsto romanov. Marjan Kozina je umrl leta 1966 v Novem mestu.