Duška Žitko, muzejska svetovalka Pomorskega muzeja Sergeja Mašere in skrbnica Tartinijeve spominske sobe v Piranu, izpostavlja izjemno življenjsko pot Giuseppeja Tartinija. V tistem obdobju so starši narekovali usodo svojih otrok. Giuseppe Tartini je bil verjetno zapisan teologiji. Vendar pa se je, ko je prišel v Padovo, kjer naj bi študiral, takoj zaljubil v mlado dekle Elizabeto Premazore, opustil študij, se z njo poročil in nato odšel v Assisi, kjer je imel po materini strani sorodnika in kjer je dobil zatočišče in čas za izpopolnjevanje v glasbi.

V tem času je Tartiniju v Piranu umrl oče in to ga je osvobodilo njegove želje. Postane prost in lahko študira glasbo ter se v življenju posveti temu, kar si sam želi. Po Assisiju, kjer je prišel navdih za Tartinijevo najbolj znano skladbo, sonato 'Vražji trilček', pride v Padovo, obenem pa ima več izletov tudi v druga mesta. Pomembno je bilo tudi srečanje s takrat najbolj znanim violinistom Francescom Mario Veracinijem v Benetkah in to ga spodbudi k še vztrajnejšemu izpopolnjevanju svoje virtuoznosti.

Padova je osrednje mesto, v katerem je Tartini deloval vse življenje in kjer postane prvi violinist v kapeli. Odpre tudi svojo šolo in dobi naziv maestro delle nazioni. V to šolo prihajajo že formirani glasbeniki, tudi številni skladatelji iz različnih držav Evrope. Znano je, da je v teh dolgih, več kot štiridesetih letih izobrazilo več kot dvesto učencev.

Tartini je avtor več kot stotridesetih violinskih koncertov in več kot stopetdesetih sonat ter vrste drugih del, nekaj sakralnih. Poglobil pa se je tudi v raziskave s področja fizike zvoka. V času življenja je izdal dve teoretski deli. Najpomembnejše je traktat o glasbi, ki temelji na znanosti o harmoniji, z naslovom Trattato di musica secondo la vera scienza dell'armonia leta 1754, temu pa je sledila disertacija o načelih glasbene harmonije, ki sledi iz diatonične lestvice z naslovom Dissertazione dei principi dell'armonia musicale, contenuta nel diatonico genere, ki je bila izdana leta 1767.

Nadežda Tokareva, prejemnica posebne nagrade XII. mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovskega v Moskvi, posebne nagrade Mednarodnega tekmovanja Marguerite Long–Jacques Thibaud v Parizu in 2. nagrade na I. moskovskem tekmovanju violinistov Nicola Paganinija, že vrsto let živi in deluje v Sloveniji. Leta 1996 se je vpisala na moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovskega v razred zaslužnega narodnega umetnika, profesorja Edvarda Grača. Med letoma 1999 in 2012 je delovala kot solistka Moskovske državne akademske filharmonije, sicer pa je nastopila že v številnih državah po Evropi, v Rusiji, ZDA, Izraelu, Turčiji, na Kitajskem in Japonskem. V sezoni 2011/12 je zasedla mesto koncertne mojstrice v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, svoj sloves pri nas pa še dodatno potrdila, ko je v eni noči zamenjala solista in navdušila z briljantno izvedbo Koncerta za violino in orkester P. I. Čajkovskega na jubilejnem koncertu Antona Nanuta. Zaradi svojih umetniških dosežkov je v kratkem času tudi pridobila slovensko državljanstvo.

Ruski pianist Evgenij Sinajski velja za enega najbolj odmevnih in spoštovanih komornih glasbenikov in pedagogov v Evropi. Leta 2008 je debitiral kot producent in pianist v frankfurtski operi Alte Oper, velik uspeh je požel tudi v letu 2016 z nastopom na Violinskem festivalu v Singapurju, kjer je pred kratkim prevzel vlogo uradnega korepetitorja. Poleg poučevanja komorne glasbe na dunajskem konservatoriju in na Folkwang Hochschuleju v Essnu je uradni pianist številnih prestižnih mojstrskih tečajev in tekmovanj ter redno koncertira po najprestižnejših koncertnih odrih, kot so dunajska Musikverein in Konzerthaus, Concertgebouw v Amsterdamu, Tonhalle v Dusseldorfu in Laeiszhalle v Hamburgu. Kot solist je nastopil z Moskovskim filharmoničnim orkestrom, Latvijskim državnim komornim orkestrom in orkestrom Bolšoj teatra v Minsku.

Na sporedu koncerta, ki poteka v organizaciji Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Pomorskega Muzeja Piran in ustanove Imago sloveniae ter v sodelovanju s Programom Ars, kjer bo tudi potekal neposredni prenos koncerta, se bo zvrstila glasba Giuseppeja Tartinija, Niccolòja Paganinija, Tomasa Antonia Vitalija in Antonia Bazzinija. Koncert bo jutri ob 18.00.

Helena Filipčič Gardina, Marko Šetinc, 3. program Radia Slovenija - Ars