Zasedba, ki je v Ljubljani gostovala že pred sedmimi leti, je ob 20.00 na program uvrstila tudi delo skladatelja, po katerem nosi svoje ime. Obiskovalci bodo prisluhnili Simfoniji št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega, Sibirskemu vetru Borisa Aleksandroviča Čajkovskega in Koncertu za trobento v As-duru Aleksandra Grigorija Arutjunjana. Orkestru je dirigiral Vladimir Fedosejev, ki je še posebej pazil na solista, trobentača Sergeja Nakariakova.

Ime za zasluge
Zasedba je leta 1930 začela delo kot Simfonični orkester moskovskega radia, zdajšnje ime pa nosi zadnjih 13 let, ko jo je rusko ministrstvo za kulturo zaradi zaslug, ki jih ima pri promoviranju in gojenju glasbe Čajkovskega, poimenovalo po tem ruskem romantiku. Zasedba pa drugih ruskih skladateljev ne zanemarja, ampak redno skrbi tudi za izvajanje njihovih del, še posebej za krstne izvedbe. Te vsako leto predstavlja tudi na gostovanjih po Evropi, v svetovnih glasbenih prestolnicah in na festivalih ruske glasbe, kjer je zasedba vedno ugledna gostja.

Fedosejev je navdušil tudi Dunajske filharmonike
Pri oblikovanju mednarodnega slovesa je imel pomembno vlogo dirigent, ki bo takt glasbenikom narekoval tudi v Ljubljani. Fedosejev je bil med letoma 1997 in 2004 glavni dirigent Dunajskih simfonikov, kjer je svoje delo tako dobro opravljal, da mu je mesto Dunaj podelilo zlato zvezdo, najvišje priznanje, ki ga lahko podeli, razglasilo pa ga je tudi za svojega častnega meščana. Podobnega priznanja v Tokiu, kjer zdaj vodi filharmonični orkester, še ni dobil, mu je pa leta 1996 Rusija podelila nagrado za zasluge domovini, istega leta pa mu je srebrni križ za zasluge v kulturi pripela tudi Avstrija.

Solo bo izvedel čudežni deček
Slavnega "voditelja" na dirigentskem odru je vreden tudi solist na ljubljanskem koncertu, ki ga organizatorji koncertov po vsem svetu opisujejo z vzdevkoma Paganini in Caruso trobente. Pohvalne besede si je glasbenik, ki je veljal za čudežnega otroka, zaslužil z neverjetno dihalno tehniko in odlično izvedbo, s katerima je razširil glasbene okvire trobentanja v klasični glasbi.

Spodletela poroka ga ni popolnoma zagrenila
Čajkovski je Četrto simfonijo dokončal leta 1878, in sicer po spodleteli poroki, za katero se je prepozno zavedel, da je zaradi svoje homoseksualnosti ne bi smel skleniti. Temelj simfonije so uvodne fanfare, ki ponazarjajo usodo, nato pa se v njej prepletajo pripovedovanje o neustrašnem hrepenenju, upanju in sanjarjenju ter spoznanju, da življenje mineva med trdo resničnostjo in bežno srečo. V drugem stavku skladatelj povzema kes, ki ga prežema, v tretjem pa prinaša kapriciozne arabeske iz bežnih podob, ki drvijo skozi domišljijo, je o delu in avtorju zapisal dolgoletni urednik za operno glasbo Peter Bedjanič.

Na Čajkovskega je vplival Čajkovski
Prav Peter Iljič Čajkovski je bil tudi eden izmed skladateljev, po katerih se je zgledoval Boris Aleksandrovič Čajkovski, ki bo na ljubljanskem koncertu zastopan s simfonično pesnitvijo Sibirski veter, ki jo je v Moskvi rojeni skladatelj napisal leta 1984. V njegovem opusu so ena opera, štiri simfonije, simfonične pesnitve, vrsta koncertov in drugih orkestrskih del ter vokalno-instrumentalna in komornoglasbena dela.

Polifonija iz Armenije
Aleksander Arutjunjan pa velja za enega najpomembnejših armenskih skladateljev, čigar dela je zahodnemu občinstvu prvič predstavil Timofej Dokschitzer. Njemu je Arutjunjan leta 1950 tudi napisal Koncert za trobento v As-duru. Ko se je ta preselil v ZDA, je z njim nastopal tudi prek Atlantskega oceana in skladatelju prinesel mednarodni ugled. Arutjunjan je sprva pisal pod vplivom ljudskega izročila, nato sta mu bila všeč neoklasicizem in barok, v zrelem obdobju pa je znal združiti vse naštete vplive, tako da njegova glasba zveni zelo izvirno. "Njegova glasba je življenjska in čustvena, s številnimi poudarki na polifoniji in ljudski melodiki ter nikoli ne prestopa okvira tonalnosti," je o tem, kaj lahko pričakuje ljubljansko občinstvo, zapisal Bedjanič.