Vatikanski časopis Osservatore Romano je skupini, ki je razpadla 10. aprila pred 40 leti, ob tej priložnosti prejšnji konec tedna posvetil dva članka in zapisal, da so sicer res živeli razuzdano in celo trdili, da so bolj znani kot Jezus, a je ob poslušanju njihovih pesmi vse to "nepomembno". Še več, Lennonova izjava v resnici ni bila tako škandalozna, saj je bila "fascinacija z Jezusom tako velika, da je privlačila junake tistega časa".

"Njihove lepe melodije, ki so za vedno spremenile popglasbo in ki v nas še vedno budijo čustva, živijo naprej kot dragoceni dragulji," je zapisal vatikanski časnik. Tokrat sicer ni bilo prvič, da je Vatikan pohvalil glasbo fantastične četverice. Osservatore Romano je tokrat zapisal še, da so pesmi The Beatles prestale preizkus časa.

Kaj je torej zbudilo tolikšen gnev?
Marca 1966 je London Evening Standard objavil intervju z Lennonom, ki ga je naredila njegova prijateljica (in novinarka) Maureen Cleave. V njem je med drugim izjavil: "Krščanstvo bo izumrlo. Skrčilo se bo in izginilo. Temu ne morem oporekati; prav imam in izkazalo se bo, da sem imel prav. Ta hip smo mi bolj popularni kot Jezus. Ne vem, kaj bo izumrlo prej - krščanstvo ali rokenrol. Jezus je bil v redu, njegovi učenci pa so bili butasti in povprečni. Njihovo izkrivljanje je to, kar zame vse skupaj uniči."

V Veliki Britaniji intervju ni doživel večjega odziva - vse dokler ga ni nekaj mesecev pozneje povzela ameriška najstniška revija Datebook, ki je "sporni" osrednji stavek brez konteksta objavila na naslovnici. Sledilo je ... križanje: radijske postaje v južnih zveznih državah so nehale predvajati njihovo glasbo; prirejali so shode, na katerih so na grmadah zažigali plošče in slike Beatlov. John je dobival grožnje s smrtjo, Ku Klux Klan pa je uzurpiral koncert skupine v Alabami.

Ne Beatli, pač pa "Beatli" kot medijski konstrukt
John se je seveda opravičil (izjavi lahko prisluhnete tudi na spodnjem posnetku): "Če bi rekel, da je televizija popularnejša od Jezusa, bi jo morda še odnesel, tako pa sem slučajno govoril s prijateljico in besedo "Beatli" uporabil kot nekakšno oddaljeno stvar, ne kot dejstvo - tisti drugi Beatli, Beatli v očeh javnosti. Rekel sem, da imajo "oni" več vpliva na mladino kot karkoli drugega, vključno z Jezusom. Ampak to sem rekel na napačen način."

Beatli so mrtvi, naj živijo Beatli
10. aprila 1970, pred 40 leti (in dvema dnevoma), je v javnost prišla skopa izjava Paula McCartneya, češ da skupino zapušča "iz osebnih, ustvarjalnih in poslovnih razlogov" ter da Beatli s tem zaključujejo svojo pot. Novica, presenetljivo, ni sprožila histerije epskih razsežnosti, kakršno bi morda pričakovali: prevladalo je namreč splošno prepričanje, da gre samo za manjši spor, da bodo "fantje" prej ali slej vse skupaj že uredili. Dolgoročne prihodnosti brez Beatlov si ni predstavljal nihče. A Paul je očitno mislil resno: konec tistega leta je na sodišču vložil zahtevek za razpustitev njihovega skupnega podjetja.

A če je bilo deset let obstoja Beatlov neverjetnih, tudi naslednja štiri desetletja niso bila slaba: število prodanih plošč v šestdesetih je popolnoma zasenčil ogromen posel, ki je na plečih liverpoolske četverice zrasel kasneje. Beatli so danes sinonim za celo panogo industrije, ki jo redno oživljajo z novimi izdajami, prodajo v novejših formatih in videoigrami.

Ana Jurc