Po dolgem času je pri nas nastopil s svojo najbolj atraktivno zasedbo, VS trio. Četrtkov koncert je bil prvi v seriji The Best of, v sklopu katere v Cvetličarno Mediapark v prihodnjih mesecih prihajajo priljubljene zasedbe, večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije. Stefanovski je letos po Sloveniji nastopal predvsem z Leitingerjevo zasedbo Fool Cool Jazz Orchestra, po svetu pa je veliko nastopal z Miroslavom Tadićem, s katerim je izdal tudi svoj zadnji album z naslovom Treta majka, in pa s svojim triom (med drugim tudi na festivalu bluesa in soula v Skopju).

Mediapark pokal po šivih
Ljubljanska Cvetličarna Mediapark je bila že pred 21. uro dodobra napolnjena, vrste pred vhodom pa so napovedovale, da bo dvorana pokala po šivih. Tako je tudi bilo. Množica ljudi se je zaradi gneče kmalu naveličala čakanja, nestrpnost je rasla, zato so se kmalu pojavili žvižgi, ki so Vlatka pozivali na oder. Okoli pol desete ure se je to tudi zgodilo. Nastop se je začel z minuto molka v počastitev pred dnevi nesrečno umrlega mladega makedonskega glasbenika Tošeja Proeskega. Potem pa je končno zazvenela glasba.

"Vlatko majstore!"
Že po prvi skladbi večera se je videlo, da se zbrani množici obeta neponovljiv večer. Glasbeniki s Stefanovskim na čelu so bili očitno dobro razpoloženi, saj je bil prvi del koncerta tako udaren in poln energije, da se je dvorana kar tresla. Stefanovskijev trio je namreč zapored odigral nekaj skladb iz albuma VS Trio, ki so jih glasbeniki odigrali v nekoliko prirejeni obliki. To je dalo glasbi nekaj eklektičnega pridiha - na trenutke je človek imel občutek, kot da na odru stojijo rockovski kitarist, fusion bobnar in pa funkovski basist.

Nepopisno in veličastno!
V nadaljevanju so sledile skladbe mirnejše narave, nekaj takih starejšega datuma in nekaj tistih iz albuma Kula od karti. Te še zdaleč niso požele takšnega vala navdušenja kot začetne, a sta se nato z nekaj bolj znanimi skladbami (npr. Kao kakao) temperatura in vzdušje spet dvignila v nebo. Stefanovski je dodobra ožemal svojo kitaro, svoje pa sta z odličnimi solističnimi vložki dodala tudi basist in bobnar. Ti vložki so prišli ob pravem času, saj je poslušalec na trenutke imel občutek, da solaže Stefanovskega postajajo nekoliko enolične in celo nadležne. Kljub temu so se pogosto slišali kriki: "Vlatko, majstore!"

Jernej Sobočan