Sklepu je pritrdilo upravno sodišče, a vrhovno sodišče je ugotovilo, da Ursil za to ni bil pristojen.

Kot je na začetku leta 2014 ugotovil Ursil, je Sazas v obdobju od leta 2005 do vključno leta 2010 v promocijski ali drug podoben sklad odvajal del zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil tudi tistih imetnikov avtorskih pravic, ki mu za to niso dali izrecnega soglasja. S tem je po oceni urada kršil prvi odstavek 153. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah, po katerem bi morala kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti le za avtorske honorarje članov in za pokrivanje stroškov poslovanja.

Ursil je Sazasu naložil, da mora v roku enega leta dele zneskov, ki so bili v posamičnem letu odvedeni v promocijski ali drug sklad, skupaj z zamudnimi obrestmi razdeliti med tiste imetnike pravic, ki z odvajanjem dela njihovega avtorskega honorarja v takšen sklad niso soglašali. Po tožbi Sazasa zoper Ursil je temu sklepu oktobra 2014 pritrdilo tudi upravno sodišče.

Ursil ne more odpravljati posledic kršitev
Po zahtevi za revizijo, ki jo je nato vložil Sazas, je vrhovno sodišče zdaj presodilo, da Ursil ni bil pristojen za odločanje o razdelitvi premalo izplačanih avtorskih honorarjev posameznim imetnikom pravic. Po ugotovitvah sodišča je Ursil po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah pristojen za splošni nadzor nad zakonitostjo izvajanja nalog kolektivne organizacije ter za izrekanje ukrepov, ki so usmerjeni k takšnemu stanju. Zakon pa urada ne pooblašča za nadzor nad odpravljanjem posledic zaznane kršitve, sklep sodišča povzema spletna stran Ursila.

Kot je poudarilo sodišče, nadzor nad poslovanjem kolektivnih organizacij izvajajo poleg urada tudi njeni člani. V primeru premalo izplačanih honorarjev lahko posamično uveljavljajo zahtevo za plačilo, za odločanje o tem pa so pristojna redna sodišča.

Sazas: Skladi so del našega poslanstva
V Sazasu so odločitev vrhovnega sodišča komentirali, da je Ursil presegel svoje pristojnosti, grobo posegel v zasebno lastnino in brez zakonske podlage preprečil oblikovanje promocijskih skladov, s tem pa spodbujanje domače ustvarjalnosti. Promocijski skladi so, kot so zapisali, vitalni del poslanstva vsake kolektivne organizacije, ker spodbujajo ustvarjanje domače produkcije in ohranjanje žanrske pestrosti repertoarjev ter kulturne raznolikosti.