Na prireditvi bodo nastopili vsi pevski zbori Matice, učenci njene pevske šole in gosti. Scenarij prireditve podpisuje Veronika Brvar, pod režijo pa Eva Hribernik. Slavnostna govornika bosta akademik Boštjan Žekš v imenu predsednika republike in predsednica Glasbene matice Ljubljana Veronika Brvar.

Glasbena matica Ljubljana, ki prav letos praznuje 150 let delovanja, je ustanova, pod okriljem katere so nastali prva glasbena založba, glasbena šola, konservatorij, koncertna poslovalnica, trgovina z muzikalijami in arhiv. Njen pomembni člen je tudi Mešani pevski zbor Glasbene matice, ki je kot predstavnik najvišjih dosežkov slovenske vokalne umetnosti z vrhunskimi koncerti v Evropi proslavil Slovenijo in njeno kulturo.

"Duhovni kapital, ki ga je ustvarila Glasbena matica v času pred vojno, je bil izjemen. Društvo je povezalo najboljše slovenske glasbene ustvarjalce in poustvarjalce ter jim ponudilo prostor za umetniško izražanje," poudarjajo v matici.

Dolga tradicija povezovanja ljubiteljskih in poklicnih glasbenikov
Glasbena matica je bila ustanovljena leta 1872. Do druge svetovne vojne je izobrazila številne profesionalne in ljubiteljske glasbenike. S svojim delovanjem pa je najbolj zaznamovala čas do druge svetovne vojne. Začela je izdajati slovenske skladbe, spodbudila zbiranje ljudskih pesmi, leta 1882 ustanovila glasbeno šolo in leta 1891 pevski zbor. Začela je tudi koncertno dejavnost, ustanovili so prvo Slovensko filharmonijo, ki je delovala med letoma 1908 in 1913, ter leta 1919 Orkestralno društvo. Istega leta je z ustanovitvijo konservatorija omogočila začetek izobraževanja poklicnih glasbenikov.

Po njenem zgledu so ustanovili glasbene šole tudi drugje, društvo pa je ustanovilo svoje podružnice po slovenskih mestih. Z ohranjanjem ljudske glasbe je postavila institucionalne temelje za poznejše znanstvene raziskave, kar je leta 1934 privedlo do ustanovitve Folklornega inštituta. Bogat notni in društveni arhiv danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

V razvejano dejavnost Glasbene matice je bilo po vojni poseženo z nacionalizacijo premoženja in omejitvijo njenega delovanja. V demokratični Sloveniji pa je postopek denacionalizacije premoženja prinesel možnost za ponovni razcvet ustanove.

Danes usmerja Glasbena matice svojo ustvarjalnost na koncerte klasične glasbe, glasbene predstave za mlade in pevsko izobraževanje ter v sinergije z osrednjimi javnimi kulturnimi zavodi, kot so Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, Festival Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana, Narodni dom Maribor in RTV Slovenija, in nevladnimi organizacijami na področju glasbene umetnosti.