Razstava po besedah ene od avtoric Sanje Bachrach Krištofić predstavlja več segmentov Jugotona, od zgodovine in arhitekture do glasbe, dizajna in tehnologije, s katero so gradili zgodbo največje založbe v nekdanji Jugoslaviji.

Na krilih industrializacije in modernizacije
Jugoton je bila prva in največja jugoslovanska glasbena založba, primer socialističnega velikana popularne kulture, ki je zrasel na krilih industrializacije in modernizacije v obdobju med letoma 1947 in 1991, so zapisali ob razstavi.

Nemerljivo vplival na občinstvo nekdanje Jugoslavije
Na vrhuncu je imela založba milijonske izdaje, pogodbe s številnimi domačimi avtorji in izvajalci, hkrati pa tudi veliko licenčnih izdaj. Jugoton je bil namreč v regiji edini pridruženi član svetovnih koncernov, nosilec pravic licenčnih izdaj ameriških in zahodnoevropskih albumov.

S tem je "nemerljivo vplival na občinstvo nekdanje Jugoslavije, pa tudi celotnega vzhodnega bloka," so še zapisali.

Razstavo so v TMS-ju pripravili v sodelovanju z umetniško organizacijo Kultura umetnosti in Tehničnim muzejem Nikola Tesla iz Zagreba, kjer je bil del razstave leta 2014 tudi prvič na ogled.

Zbirajo, snemajo in analizirajo zvoke
Po besedah Irene Marušič iz TMS-ja so v Bistri razstavo, za katero so se med drugim odločili, ker muzej sodeluje v evropskem projektu Zvoki sprememb, nadgradili z izbranimi kosi iz lastne zbirke gramofonov in radijskih sprejemnikov. Kot je dejala, v sklopu projekta Zvoki sprememb partnerji zbirajo, snemajo in analizirajo zvoke, ki "počasi izginjajo iz našega vsakdana".

Razstava bo v Bistri na ogled do 31. decembra.