"Vzvodi kulturnih moči dajejo upanje, da je prizadevanje za mir smiselno"

Na Koncertu za mir bo v Mariboru ponovno zazvenela Beethovnova Deveta simfonija

Dvesto let po tem, ko je bila na Dunaju izvedena prvič, in 12 let po tem, ko je bila nazadnje izvedena v Mariboru, bo v Dvorani Union znova – in kar dvakrat – zazvenela Simfonija št. 9 Ludwiga van Beethovna.

Foto: Mariborski koncertni zbor/Facebook

Na dobrodelnem Koncertu za mir bo slovito simfonijo izvedel 130-članski vokalno-instrumentalni ansambel s prepoznavnimi solisti.

Koncert za mir bodo ob 17.00 in nato še ob 20.00 izvedli Slovenski simfonični orkester z dirigentom Valentinom Eglom, Mariborski koncertni zbor pod vodstvom zborovodje Aleša Marčiča in solisti Nejc Kamplet na klavirju ter pevci Sabina Cvilak, Monika Bohinec, Tim Ribič in Klemen Gorenšek.

Za začetek Molitev za Ukrajino
V prvem delu koncerta bodo izvedli kompozicijsko diametralni deli ruskega in ukrajinskega skladatelja, ki sta se vsaka na svoj način vidno zapisali v glasbeno zgodovino. To sta 1. klavirski koncert Petra Iljiča Čajkovskega in skladba za mešani zbor Molitev za Ukrajino Valentina Silvestrova.

Med predstavniki glasbenega klasicizma, kamor uvrščajo Beethovna, je kompozicijsko predstavljal most do obdobja romantike. Znan je bil tudi po tem, da je skladal še, ko je že skoraj popolnoma oglušel. Foto: Mariborski koncertni zbor/Facebook

"Ko postavimo obe zaokroženi deli drugo drugi ob bok, se poslušalcu porajajo številna vprašanja. Kot odgovor na ta vprašanja bo v drugem delu koncerta v izvedbi 130-članskega vokalno-instrumentalnega ansambla zazvenelo Beethovnovo monumentalno delo – 9. simfonija, ki je prvič zazvenela pred 200 leti in bila takoj deležna velikega navdušenja," je v imenu organizatorjev Koncerta za mir sporočil Aleš Marčič.

Beethoven je ustvaril devet simfonij in osnutek za deseto, ob tem pa še opero Fidelio in več drugih skladb. Od njegovih simfonij so najbolj znane tretja, imenovana Eroica, peta, imenovana Usodna, šesta, imenovana Pastoralna, in deveta, katere Oda radosti iz četrtega stavka je danes himna EU-ja. Prepoznaven je tudi po klavirskih delih, med njimi sta priljubljeni sonati V mesečini in Appassionata. Foto: Reuters

Sporočilo miru kot vodilo Evrope
Prva izvedba Simfonije št. 9 v d-molu, opus 125, Ludwiga van Beethovna je bila 7. maja leta 1824 v dvornem opernem gledališču na Dunaju in ji je dirigiral takrat že popolnoma gluh skladatelj sam. Simfonija, ki se zaključi z Odo radosti, napisano na besedilo Friedricha Schillerja, nagovarja k spravi in sodelovanju med ljudmi ter je še danes simbol miru. Napev Ode radosti je bil leta 1972 izbran za evropsko himno in kasneje tudi uradno razglašen za himno Evropske unije.

"V času, ko se na globalni ravni napetosti med državami in narodi zaostrujejo in je vojna še vedno stalnica našega vsakdana, obstajajo vzvodi kulturnih moči, ki dajejo upanje, da je prizadevanje za mir smiselno," še nagovarjajo organizatorji drevišnjega koncerta. Ta bo, kot so dodali, na eni strani opomin, da svet potrebuje spremembo na bolje, ki se mora začeti v nas samih, hkrati pa bo tudi dobrodelne narave, saj bodo nekaj družinam, ki so bile žrtve vojnega nasilja, pomagali z zbranimi sredstvi.

Beethovnova Deveta je bila nazadnje izvedena v Mariboru pred 12 leti, tokrat bo to 46. in 47. izvedba v Sloveniji, je še dodal Marčič.