Predelavo oper Richarda Wagnerja je predlagala skupina Laibach, ki so se nazadnje predstavili z elektronsko predelavo Bachove Umetnosti fuge. Pri tem jih je najbolj zanimala Wagnerjeva ideologija in predvsem njegov vpliv na Hitlerja.

Kot so pri tem pojasnili, je nacizem najbolj radikalno opredelil razmerje med umetnostjo in politiko ter ideologijo med obema. Umetnost naj bi se ukvarjala z definicijo svobode, pri čemer pa je ta definicija konstantno kršena z druge strani.

Džez zavržen zaradi "primitivnih" afroameriških korenin
Obsedenost z Wagnerjem je sicer v tridesetih letih spodbudila tudi Hitlerjevo pobudo za formalno prepoved in uničenje vse "izrojene" umetnosti, v katero sta poleg judovskih in režimu nenaklonjenih avtorjev sodila tudi celotna avantgarda in modernizem v glasbi, prav tako pa tudi ves džez zaradi njegovih "primitivnih" afroameriških korenin.

Hrošč in džez postala dve plati kovanca
A v enem izmed svojih "wagnerjanskih" meditiranj o moči, užitku ter delu in gospodarstvu je Hitler skiciral prvi osnutek "ljudskega avtomobila," ki je po drugi svetovni vojni postal kultni predmet, popikona, simbol svobode in modernosti.

Prav tako je simbol svobode in modernosti postal tudi džez, Stan Kenton pa je leta 1964 na albumu Kenton/Wagne, džezovsko obdelal osem velikih Wagnerjevih tem in ga s tem osvobodil lastne sence, džezovskih glasbenikom pa nakazal možnost za nove oblikovne in vsebinske interpretacije.

Zadnjo izmed takšnih interpretacij smo lahko slišali tudi v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Dirigent Izidor Leitinger je za ta namen skomponiral sonično suito v treh dejanjih po treh motivih Wagnerjevih oper. Začelo se je namreč z Uverturo k Tannhäuserju, nadaljevalo s Siegfriedovo idilo in slavnostno sklenilo z Ježo Valkiro.

B. K.