58-letni Hans Zimmer velja za najbolj hollywoodskega evropskega skladatelja, a pravi:
58-letni Hans Zimmer velja za najbolj hollywoodskega evropskega skladatelja, a pravi: "Ko govorim nemško, imam angleški naglas, ko govorim angleško, imam nemški naglas, ko pa govorim skozi glasbo, ima ta zagotovo nemški naglas." Foto: EPA

Evropsko turnejo bo začel v Londonu, kjer bo nastopil 6. in 7. aprila, sklenil pa jo bo 26. maja v Dublinu. Slovenskim ljubiteljem njegove glasbe bo najbližji koncert v Gradcu, in sicer 12. maja, dan kasneje pa bo koncert na Dunaju.

V 30 letih glasba za več kot 100 filmov
Zimmer je sodeloval s številnimi priznanimi režiserji, med njimi tudi s Christopherjem Nolanom, Ronom Howardom in Ridleyjem Scottom. V zbirki nagrad ima poleg oskarja tudi dva zlata globusa in štiri grammyje, med drugim pa se je podpisal pod glasbo za filme Deževni človek, Gladiator, Pirati s Karibov in Medzvezdje. Doslej je raje ostajal v zaodrju. "Od nekdaj imam tremo," je priznal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Glasba "z nemškim naglasom"
58-letni Zimmer velja za najbolj hollywoodskega evropskega skladatelja, a pravi: "Ko govorim nemško, imam angleški naglas, ko govorim angleško, imam nemški naglas, ko pa govorim skozi glasbo, ima ta zagotovo nemški naglas." Ta mu je pomagal tudi pri preboju v filmski svet, ko je z režiserjem Barryjem Levinsonom sodeloval pri filmu Deževni človek. Levinsonu se je zdelo zelo pomembno, da je pogled Deževnega človeka na ZDA podan skozi oči tujca.

Glasbo za omenjeni film je napisal, ne da bi prej prebral scenarij. "Včasih scenarija ne preberem. Ko ti režiser pove zgodbo, razumeš, kako si je stvar zamislil ..., in že si na pravi poti," je pojasnil. Prav tako nima nobene potrebe po tem, da bi pred skladanjem videl film. Pomembneje se mu zdi, da se snide z direktorjem fotografije in z njim razpravlja o njegovih idejah, izbiri barv in drugih vprašanjih.

Za sodelovanje pri Levjem kralju "kriva" hči
Ker je šlo za animirani film, je Zimmer sprva želel zavrniti sodelovanje pri z oskarjem za glasbo nagrajenem Levjemu kralju, a ga je nato prepričala njegova hči. Kot oče se je želel izkazati in mislil je, da bo zadeva preprosta. Na koncu se je ustvarjanje glasbe za Levjega kralja prelevilo v očiščevalen in zelo oseben proces. Tudi sam se je moral namreč v mladosti sprijazniti s smrtjo očeta, podobno kot glavni junak te zgodbe