Slovenska filharmonija je gostila nizozemskega zborovodjo Hansa Leendersa, ki je s Slovenskim komornim zborom v sklopu vokalnega abonmaja izvedel dela velikih mojstrov polifonije, Orlanda di Lassa in Giovannija Pierluigija da Palestrine, ter skladbe Nicolasa Gomberta in Pierra Sandrina.

Od lahkotne do "mehke" melodike
Belgijski skladatelj Orlando di Lasso (1532-1594) je izhajal iz tradicije franko-flamskega prostora; čeprav je v svojih skladbah zlival najrazličnejše vplive, je ostal zvest domači tradiciji. Lassova melodika je izbrana, francosko lahkotna in duhovita. Njegov glasbeni ideal se kaže tudi v izbiri predlog, katerih glasbeno gradivo je preoblikoval v stavke mašnega ordinarija.

V skladbah Pierluigija da Palestrine (1525-1594) se odraža značilno italijanski pogled na glasbo, v katerem ima bistveno večjo vlogo čutna lepota glasbe. Mehkoba njegovih linij in blagozvočnost harmonije odraža duha italijanske renesanse, kateremu je bila čista lepota urejenega zvoka važnejša od duhovitih domislekov in intelektualno poigravanje z glasbenimi simboli. Skladateljeva glasba predstavlja idealiziran glasbeni okvir liturgičnih besedil, ki v svoji čisti glasbenosti odlaga vse okove človeškega razuma, kot je koncertu na pot zapisal muzikolog Aleš Nagode.

Orgelski izvedenec
Hans Leenders je študiral orgle in teorijo glasbe na konservatorijih v Maastrichtu, Utrechtu in Bruslju. Leta 1992 je prejel solistično diplomo. Študiral je tudi dirigiranje in končal podiplomski študij iz gregorijanskega korala. Kot gostujoči dirigent sodeluje pri izvedbah, snemanjih in delavnicah z različnimi ansambli in ustanovami.