Na pokopališču v Zagorju ob Savi tisto žalostno torkovo popoldne, ko so pokopali Janeza Drnovška, le ni bilo vse tiho. Del pogrebnih slovesnosti je bil tudi nastop enega najboljših slovenskih glasbenikov Vlada Kreslina. K sodelovanju so ga povabili sorodniki in prijatelji Janeza Drnovška. Kreslin ni zaigral kakšne otožne pesmi, ki jih v njegovem repertoarju ne manjka, ampak veselo Vsak si želi.

Tudi predsednik bi kaj takega napisal
"Najprej smo hoteli Tisoč let, nekaj časa smo govorili tudi o My Way. Potem so pregledali besedila in se odločili, da zaigram Vsak si želi. Najprej sem podvomil, saj je ta ena mojih bolj veselih. Toda ugotovili smo, da predsednik niti ne bi imel rad žalostnih in da mora biti pesem vesela, spodbudna. In so vsi rekli: točno, bolj ne bi moglo 'pasat', nekaj takega bi verjetno tudi on napisal," je za MMC povedal Kreslin.

Presežek drugačne energije
Petje na pogrebu seveda ni ravno tisto, kar bi glasbenik komaj čakal. Ozračje je mučno, aplavza na koncu ni. Tudi Kreslin je vse podoživljal zelo čustveno: "Včasih se mi zgodi, da me prijatelji kličejo, da zapojem kakšno pesem. To je blazna muka, zelo težko. Ta pogreb je res bil prav poseben. Drugačen. Nismo izbrali najbolj žalostne, ampak veselo. Na celem pogrebu smo iskali en ... ne ravno optimizem, ampak presežek drugačne energije, ne samo žalostne."

Vsak si želi
Vsak si želi, da preživel bi svoj čas
korektno, kar se da.
Čim več stoje, ubrano in na glas,
z nasmehom vsaj za dva.

Brez bolečin in brez ponižanja,
tesnobe, preden se zdani,
brez prepogostega zatiskanja oči!

Vsak si želi prehoditi pot
elegantno, kar se da.
Da zmeraj vedel bi,
kam gre se in do kod,
brez opotekanja.

Da vsak pogled prišel bi iz srca
s pravico, da se kdaj zardi
brez sprenevedanja in skrivanja,
da si to, kar si.

Vsak si želi, da bi kdaj ustavil čas,
da bi poboljšal svet,
bi ne prehitro in ne prenaglas
pobožal kakšen cvet.

Vsak od nas je v odhajanju,
v perspektivi smo vsi šli,
sonce pa je ob zahajanju,
kot mi,
majhno kot mi.

T. O.