Glasbenik se je te dni predstavljal na obsežni evropski turneji, svoj zadnji nastop pa odigral v soboto na festivalu v Wiesnu. Prepoznavno mesto v svetu bluza si je zagotovil s svojstvenim slogom in postal eden najbolj priljubljenih izvajalcev te glasbene zvrsti zgodnjih sedemdesetih let. Svoj prvi album The Progressive Blues Experiment je Winter izdal leta 1968, po nastopu v legendarnem klubu Fillmore East pa je podpisal finančno pogodbo z založbo Columbia Records.
Leta 1970 je predstavil znan album Johnny Winter And, v celotni karieri pa nanizal več kot 25 studijskih albumov. Večkrat je bil nominiran za grammyja in leta 2003 svoje mesto dobil v hramu slavnih Blues Foundation's Blues Hall of Fame.
John Dawson Winter III. se je rodil 23. februarja leta 1944 v Beaumontu in odraščal v Misisipiju. Posluh za glasbo je pokazal izredno zgodaj in komaj pri štirih letih igral klarinet, podobno nadarjen je bil tudi njegov mlajši brat Edgar, ki se je prav tako zapisal med prepoznavna glasbena imena. Pri 15 je Johnny ustanovil svojo prvo skupino, tri leta pozneje je že snemal plošče. Že zgodaj je spoznal tudi najvidnejše bluzovske legende, kot sta BB King in Muddy Waters, s katerim sta pozneje tudi sodelovala.

Poklon Muddyju
Kmalu za tem, ko je zaslovel, je zapadel v svet mamil in odvisnosti, ki pa mu jo je uspelo premagati. Na prizorišče se je vrnil ravno s pomočjo Muddyja Watersa, ki ga je v otroških letih neizmerno občudoval, in leta 1977 sodeloval na njegovem albumu Hard Again.

Že na začetku kariere si je prislužil naklonjenost revije Rolling Stone, ki je opozorila na "enega boljših bluzovskih kitaristov teksaškega prizorišča". Glasbenik s prepoznavnimi dolgimi sivimi lasmi je sodeloval z nekaj največjimi imeni bluza, med drugim je snemal Johnom Leejem Hookerjem, z Watersom sta sodelovala pri celi vrsti albumov. Hvaležnost je temu izkazal že na prvi plošči s pesmijo Tribute to Muddy.

Med zgodnjimi klasikami, h katerim se je Winter vedno znova vračal, so bile Rollin' and Tumblin', Bad Luck and Trouble in Good Morning Little Schoolgirl. Ko so ga prejšnji mesec v intervjuju za JournalStar.com vprašali, kaj želi zapustiti za seboj, je odvrnil. "Vse, kar si želim, je, da si me zapomnijo kot dobrega bluzovskega glasbenika."