Oglas
Ime večera je bil Ludwig van Beethoven, saj sta se zvrstili Beethovnovi deli Koncert za klavir št. 3 v c-molu op. 37 in znamenita Simfonija št. 3 v Es-duru op. 55 oziroma Eroica. Zagrebške filharmonike je vodil dirigent Vjekoslav Šutej, ki ima trenutno tudi mesto umetniškega vodje glasbenega programa Dubrovniških poletnih iger.
Koncert za vzpon med klavirske virtuozePrva točka mariborskega programa predstavlja kompozicijo, ki jo je Beethoven pravzaprav napisal zase. Ko je kot mladi glasbenik prišel na Dunaj, se je namreč sprva želel uveljaviti kot klavirski virtuoz. Zato je napisal tudi nekaj odličnih del za klavir, ki so bila obenem zelo zahtevna za izvedbo.
Drugačni so bili vzgibi, ki so bili vzrok za nastanek znamenite simfonije Eroica. To delo je izraz skladateljeve hude notranje stiske. Nastalo je v obdobju, ko je Beethoven "tičal" v ustvarjalni krizi in v katerem je zato razmišljal o svojem življenju in poslanstvu. Z dokončanjem Eroice se je marsikaj spremenilo. Gre za eno najveličastnejših del v celotni zgodovini simfonije in tako tudi za delo, ki je pomenilo ponovno Beethovnovo pot navzgor.
Beethoven zavrže misel na samomor
Eroica ne pomeni le prevrata v Beethovnovem osebnem življenju; pomeni tudi filozofski prevrat v zgodovini glasbe. Kompozicijo je Beethoven najprej posvetil Napoleonu, pozneje neznanemu junaku. V to glasbo je "zakodirana" nova svetovnonazorska misel, ki zapoveduje samostojno in svobodno akcijo posameznika skladno s svojimi prepričanji. V glasbenem toku Eroice je tako vsebovana zgoda o borbi, smrti in ponovnem rojstvu, kompozicijo pa sklene odrešujoča apoteoza, ki zanika smiselnost samomora, s katerim se je nekaj časa "spogledoval" tudi obupani Beethoven.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje