Rojstni dan umetnosti je dogodek s koreninami v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. 17. januarja leta 1963 je namreč z gibanjem Fluxus povezani francoski umetnik Robert Filliou dejal, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti, s tem pa je začel praznovanje rojstnega dne umetnosti.

In tako je Filliou malo pozneje pozival: "Zaprite šole in tovarne! Naj se vsi ljudje najedo torte in naj ustvarjajo! Prihodnjič naj bo praznik dvodneven, naslednje leto še dan daljši, vse dokler ne bo vsak dan dan praznovanja umetnosti, in takrat bomo lahko vsi nadaljevali svoje življenje."

Vzpostavitev "večne mreže"
Nekaj let po Fillioujevi smrti v letu 1987 se je skupina umetnikov odločila nadaljevati njegova prizadevanja. Tako so po vseh omrežjih, ki so bila na voljo v tistem času, začeli širiti idejo o vsakoletnem praznovanju v čast umetnosti. Tako so udejanjali Filloujevo zamisel "večne mreže", ki opominja na umetnikovo vključenost v širšo mrežo delovanja, ki ne obstaja zgolj v polju umetnosti, temveč so vanjo vključeni tudi drugi družbeni dejavniki in akterji.

Evroradijska skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica je v zadnjem času prevzela Fillioujevo zamisel o praznovanju rojstnega dne umetnosti. Tako dobi slavljenka od vsake od sodelujočih radijskih postaj 20-minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo. Prenose teh zvočnih daril pa Evroradio posreduje na dveh satelitskih kanalih, ki se imenujeta Haydn in Liszt. Končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.

Kakšno darilo pošilja Slovenija na radijske valove?
Glasbenik, performer in intermedijski umetnik Luka Prinčič je pripravil zvočni performans Requiem for No Future - Rekviem za prihodnost, ki je ni. Gre za improvizacijo, ki gradi na navdihu iz sodelovanja za vizualni performans Rekviem za prihodnost umetnice Maje Smrekar in konkretni glasbi zanj. Zadnjo inkarnacijo Rekviema na podlagi pripravljene zvočne kompozicije v improvizirani nadgradnji izvajata Prinčič na računalniku in Urška Preis - rouge-ah na harfi, računalniku in elektroniki.

Luka Prinčič ustvarja računalniško podprto elektronsko in eksperimentalno glasbo, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za oder in video, nastopa tudi v dvojcu Wanda & Nova deViator. Nedavno je izdal plošči Requiem To The Future in Albatross EP ter zaključil niz avdiovizualnih performansov Razpoke vmesnika. Je vodja spletne založbe za raziskovalno elektronsko glasbo, imenovane Kamizdat.

Urška Preis - rouge-ah se je izobraževala na Ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) ter se dopolnjevala v tujini. Z elektronskim producentom Tinetom Vrabičem – Nitzem je osnovala glasbeni projekt II/III, za letošnjo pomlad pa je pri založbi Kamizdat napovedan izid njenega samostojnega prvenca.

Maja Smrekar je študirala na ALUO-ju, kjer je diplomirala iz kiparstva in magistrirala iz novih medijev. Ustvarja na preseku znanosti in umetnosti, za sabo ima mnoge interaktivne instalacije, performanse, delavnice, predavanja in strokovna besedila. Lani je prejela nagrado Prix Ars Electronica 2017 in Hybrid Art – Golden Nica.