Od lanskega marca do zdaj so v okviru ZKP RTV Slovenija – založbe kakovostnih programov izdali 35 različnih programskih projektov; 22 je nosilcev zvoka – od tega en le digitalni in ne tudi fizični album –, 12 nosilcev slike in ena knjiga.

Zeleni Jurij je muzikal, ki združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju naše ljudske kulture – tri generacije FS Tine Rožanc, pevska solista Gregorja Volka in Karin Možina ter MKZ Ljubljanske madrigaliste. "Gre za muzikal, ki temelji na močnem mitološkem liku slovenske ljudske dediščine, Zelenem Juriju. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo nove poti za nove zgodbe," pravi idejni vodja projekta, režiser in glasbeni aranžer Klemen Dovč.

Med skladatelji resne glasbe sta svoja portreta na zgoščenkah dobila sodobna avtorica Brina Jež Brezavšček in ljubitelj pariških salonov v 19. stoletju Jurij Mihevec. Prva je na plošči Samo drobec modrega združila komorne skladbe zadnjega obdobja v interpretaciji različnih domačih izvajalcev, tudi iz družinskega kroga. Značilne klavirske skladbe drugega je interpretirala pianistka Marina Horak. Na dvojni plošči je portretiran skladatelj Igor Dekleva, tokrat z izborom del od dua do orkestra. Sam je plošči opisal kot kalejdoskop različnih skladateljskih impulzov in usmeritev.

Od poustvarjalcev resne glasbe sta "osebno izkaznico" na plošči dobila soloklarinetist radijskih simfonikov Jože Kotar, ki se predstavlja s štirimi koncerti za ta instrument, med njimi sta deli Uroša Kreka in Vita Žuraja, ter trobilni kvintet Contrast. Diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani so od leta 2012, ko so se zbrali prvič, osvojili prvo nagrado na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov (Temsig) in zmagali na mednarodnem tekmovanju Jana Koetsiera v Münchnu ter za nagrado prejeli snemanje za Bavarski radio.

Med vsemi novostmi je zgolj v digitalni obliki izšel album džezovskega basista in aranžerja Roberta Jukiča Gomme de jour, ki ga je posnel s kitaristom Janijem Modrom, trobentačem Igorjem Matkovićem in bobnarjem Žigo Kožarjem. Na njem je kompozicijsko združil džezovsko izročilo z modernimi oblikami te zvrsti. Za zgoščenko v fizični obliki se ni odločil, ker se mu v času, ko je avtorsko delo premalo cenjeno in ker so CD-plošče s prihodom mp3-formata izgubile svoj pomen, ni zdelo smiselno.

Izšel je tudi portret saksofonista, flavtista in komponista Toneta Janše, legende slovenske džezovske ustvarjalnosti, ki je delček iz opusa več kot 700 skladb na albumu Long Way odigral z dolgoletnima kolegoma, pianistom Renatom Chiccom in bobnarjem Dragom Gajem, ter avstrijskim kontrabasistom Phillippom Zarflom.

Vokalna zasedba Vox Arsana je studijski album Turn it up uresničila v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija, dirigentom Lojzetom Krajnčanom ter gosti New York Voices in pevko Nino Strnad. Zasedba je pripravila izbor lastnih priredb swingovskih uspešnic, filmske glasbe, večnih slovenskih popevk in avtorske glasbe. Iva Stanič, ki je nase opozorila leta 2005, na Slovenski popevki, kot najboljša debitantka, pa je za ploščo Close to You - Tribute to Burt Bacharach posnela osem skladb omenjenega ameriškega avtorja popularne glasbe v džezovskih preoblekah pianista Gregorja Ftičarja in njegovega tria.

Šlagerji in pesmi iz zapora Vitomila Zupana je projekt šansonjerke Vite Mavrič in kantavtorja Janija Kovačiča, ki sta ga po lanskem gledališkem koncertu v živo ujela tudi na plošči. Vitomil Zupan je o prek 2.000 pesmih, ki jih je napisal v zaporu v letih od 1948 do 1954 (v zbirko Pesmi iz zapora jih je uredila Ifigenija Simonović), v Levitanu zapisal: "Če danes pogledam te pesmi, prav nič ne vem, ali so kot berilo kaj vredne ali ne, samo to vem, da so košček nekega življenja." Glavna snovalca glasbenega albuma Šlagerji in pesmi iz zapora Vita Mavrič in Jani Kovačič, ki pesmi interpretirata, šest pa jih je Kovačič tudi uglasbil, pa dodajata: "Rdeča nit albuma Šlagerji in pesmi iz zapora je prikaz dobe, ki ji je Vitomil Zupan pripadal, in občutje pesnika, ki se z neustrašno domišljijo in golim upanjem 'upira smrti'."

Sašo Kalan je scensko glasbo za balet Tristan in Izolda, ki je zdaj dosegljiva na zgoščenki, ustvaril po naročilu ljubljanske operno-baletne hiše v počastitev 200-letnice rojstva Richarda Wagnerja.