V nedeljo, 28. avgusta, bo v Unionski dvorani v Ljubljani z inavguracijskim koncertom začel delovati Evropski karierni center za mlade umetnike, poimenovan Triple Bridge – Tromostovje, katerega poslanstvo je usposabljanje mladih umetnikov za uspešen prehod iz študijskega v karierno obdobje.

Pobudnika ustanovitve Evropskega kariernega centra za umetnike sta Akademija Branimirja Slokarja iz Ljubljane, ki deluje pod pokroviteljstvom Festivala Ljubljana, in njen umetniški vodja, dirigentka Živa Ploj Peršuh. K sodelovanju pa so pritegnili še vrsto uglednih sorodnih ustanov, ki so v projektu prepoznale potrebno širino in potencial za razvoj nadarjenih umetnikov; med njimi so Nacionalna akademija svete Cecilije iz Rima, Nacionalni orkester iz Lilla, Nizozemski filharmonični orkester, Simfonični orkester iz Barcelone in Katalonski nacionalni orkester, Filharmonični orkester iz Sarajeva, Simfonični orkester Črna gora, Mednarodna fundacija Yehudija Menuhina, Regesta.exe SRL, Regione Lazio itn.

Koncert ob inavguraciji kariernega središča sodi v program letošnjega Festivala Ljubljana, na njem pa bo nastopil Mednarodni orkester Ljubljana. Na programu sta Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja in Dvoržakova Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95 – “Iz novega sveta”.

Koncert se začne ob osmih zvečer in ga bomo na Programu Ars Radia Slovenija neposredno prenašali.

Vabljeni k branju pogovora z Živo Ploj Peršuh.

Akademija Branimirja Slokarja in njen orkester – Mednarodni orkester Ljubljana – sta zdaj že precej uveljavljena, tako doma kot v tujini, čeprav gre še vedno za razmeroma mlad projekt. Kako se spomnite začetkov, zdaj ko so za vas že marsikje slišali?
Pred kratkim smo pozdravili večino glasbenikov, ki so letos udeleženci akademije, in (tako sem povedala tudi njim) vsakič se mi zdi, kot da je prvič, kot da je to leto začetka. Začetki sicer segajo v leto 2009, v Maribor, v katerem smo takrat, ko sem se vrnila s študija, razmišljali o tem, da se mladi pri nas niso imeli možnosti udeleževati orkestrskega tečaja za dirigiranje. Tega pri nas takrat ni bilo, poleg tega pa smo organizirali še mojstrski tečaj za pozavno ter k sodelovanju pritegnili Branimirja Slokarja in zdaj že pokojnega Klausa Arpa. To sta bila temelja našega izobraževanja. Profesorja in umetnika z veliko znanja, ki sta nam stala ob strani, sta takoj rekla: »Da, to je tisto, kar tudi midva želiva dati prihodnjim rodovom.« Strinjala sta se z načinom dela, ki smo ga načrtovali, in tako sta prišla v Maribor. To so bili naši začetki.

Potem je bil Maribor tudi evropska prestolnica kulture, akademija je rastla in zdaj obsega več mojstrskih tečajev, pa tudi orkester se mi zdi nekoliko bolj zaposlen.
Res je. Potem je bilo treba razmisliti o okvirih našega delovanja, o tem, komu so tečaji namenjeni. Poleg naših, slovenskih umetnikov smo povabili k sodelovanju še mlade glasbenike, študente iz naših nekdanjih skupnih držav, že drugo leto pa smo doživeli izjemno presenečenje, saj so se nam oglasili glasbeniki z vsega sveta. Tako smo postali mednarodni, z razvejeno organizacijo, ki je vključevala več profesorjev; nastal je močan simfonični orkester in nenadoma smo imeli možnost (tudi zaradi udeležencev), da zgradimo res močan center izobraževanja in umetniških dosežkov. Se mi pa zdi, da nam misel še vedno uhaja k našim začetkom ter takratnemu zagonu in verjamem, da je o tem treba vedno razmišljati, tudi v finančno in logistično težjih trenutkih. Človek se potem z veseljem spomni teh entuziastičnih iskric in se pri njih napaja.

Letos smo spet zbrali mlade glasbenike od Venezuele do Rige – v simfoničnem orkestru je res pisana množica, seveda pa so tu še druge skupine, ki prihajajo na mojstrske tečaje. Kar lepo, zajetno število ljudi, ki bodo v Ljubljani bivali dva tedna.

Akademija Branimirja Slokarja je zdaj pripravljena ne samo, da utrdi svoje namene in način delovanja, ampak jih tudi razširi in podpre z drugimi evropskimi partnerji in državami, ki so pravzaprav našli nas – ne mi njih, oni nas. In veliko priznanje je, da nenadoma govoriš po telefonu z recimo direktorjem izobraževanja pri Nacionalni akademiji svete Cecilije v Rimu. To je velika stvar. Potem ti povedo, da so spremljali delo naše akademije, da cenijo naš način dela in da bi želeli, da si njihovi udeleženci (tudi oni vzgajajo novo generacijo) pridobijo dobršen del izobraževanja pri nas.

To je kar veliko priznanje za vas, ki verjetno odpira nove možnosti.
Da, to je veliko priznanje in obveznost, je pa tudi možnost, da organizacijsko utrdimo svoje delovanje. Ne strokovno – to je močno že od samega začetka – ampak organizacijsko.

Ta nadaljnji projekt druži Nacionalno akademijo iz Rima in nacionalne orkestre iz Nizozemske, Španije, Francije, Sarajeva in Črne gore, pa seveda tudi druge partnerje, iz Londona, Ljubljane, Zagreba, Beograda. Vse te organizacije so omogočile, da se je izluščil projekt, ki smo ga v mislih že nekaj časa negovali in ga poimenovali Evropski karierni center za umetnike Triple bridge oziroma Tromostovje. Velika čast je, da tuji partnerji z velikim odobravanjem sprejmejo zamisel, da bo to karierno središče s svojimi projekti po večini tukaj v Ljubljani. Mislim, da je to za mesto veliko priznanje in možnost in veseli me, da mesto to za zdaj prepoznava in spodbuja. Evropske ustanove, ki so naše soustanoviteljice in partnerji in bodo poskrbele za vsebinske partnerje za projekt, so res izjemno močne organizacije; to pomeni, da si bodo naši mladi udeleženci dobili zelo veliko znanja. Ne samo strokovnega, umetniškega, virtuoznega, pač pa tudi malo bolj »realnega«, strokovnega – takega, ki zadeva marketing, predstavitve, tuje zakonodaje, tuje trge, kako se vesti v Nemčiji, Angliji, Italiji … vse te razlike, o katerih človek prvič razmišlja, ko se sreča z njimi. Vsa potrebna znanja bodo dobili pri nas. Karierno središče za umetnike spremlja tudi splošno življenje, na katero vse bolj vpliva digitalna doba, in ne da bi zanemarili praktično in absolutno analogno poustvarjanje naših umetnikov, jih je treba vsaj seznaniti z določenimi veščinami in izuriti v njih, da laže dosežejo določen cilj, laže uresničijo stike, se poistovetijo z novimi delovnimi okolji in se znajdejo v novem življenjskem položaju. Prepričana sem, da bo novi karierni center to omogočil, glede na program, ki ga pripravljamo in ga bomo lahko predstavili novembra.

Veselim se, da projekt podpira tudi Evropska unija. Za zdaj bo uresničen na glasbenem področju, z leti pa ga želimo razširiti še na druga, recimo na gledališče, in to ne samo za mlade gledališke igralce, ampak tudi za vse preostale, ki sodelujejo pri predstavah v t. i. backstageu, pa tudi za plesalce (sodobne in klasične) … To je naša vizija, ki smo jo že razvijali skupaj s sogovorniki, sodelavci iz Ljubljane, in sicer gre za Mini teater in zavod En-knap. Z njimi se o tem konceptu pogovorimo, premišljujemo. Začetki tega delovanja so že postavljeni, jaz pa lahko z veliko pozitivne volje in upanja v svet položim le to, da sem zares prepričana o entuziazmu in znanju vseh udeležencev iz tujine in Slovenije in mislim, da se ne samo Sloveniji, ampak tudi Evropi obeta kulturno središče, ki bo ne le mlelo umetniške mline, ampak tudi nagovarjalo diplomacijo in gospodarstvenike k sodelovanju kot strateške partnerje, seveda tudi sponzorje … Naša želja je, da bi potencialni sogovorniki z nami sodelovali kot partnerji, podpirali jedro projekta in da bi skupaj dosegali svoje poslovne cilje.

Kako pa se mladi vključijo v to karierno središče? V Sloveniji prek Akademije Branimirja Slokarja?
Tako je. Branimir Slokar ostaja vsebinski oziroma programski partner. Prek akademije se je možno prijaviti za avdicijo za orkester ter na mojstrske tečaje, ki jih bo naslednje leto kar nekaj, z res uglednimi umetniki. Naše delovanje ostaja nespremenjeno, nabor glasbenikov pa je tak, kot so ga glasbeniki poznali od prej.

In prav z mladimi glasbeniki še posebno radi sodelujete, kajne? Tako bi vsaj sodili po mladinskih orkestrih, ki nastopajo pod vašo taktirko. Za vami je to poletje že eno delovno obdobje, eno pa se zdaj začenja. Se veselite nastopanja z mladimi?
Za nami je že ena orkestrska akademija, ki je bila namenjena mlajšim udeležencem, starim od 10 do 17 let, in sicer v sklopu otroške filharmonije United, ki je tudi del naših programov in izobraževalnih možnosti glasbenikov. Z njimi smo že izvedli čudovite koncerte in komaj smo nekaj končali, smo začeli nekaj novega. Zelo se veselim teh srečanj – srečanj z novimi glasbeniki, ki so pri nas prvič. Teh je kar nekaj in nekateri prihajajo tudi iz partnerskih institucij, recimo nacionalni orkester iz Lilla. Barcelona, Rim in Amsterdam pošiljajo svoje glasbenike, tako da bo to močno sodelovanje tudi, kar zadeva srečevanje in možnosti nagovarjanja omenjenih ustanov in orkestrov. Mladi glasbeniki so odprti, vajeni potovanj, pripravljeni na nove izzive – veselijo se programov, izbranih skladb in tudi sodelovanja z orkestrom Concertgebouw; to je ena vrhunskih priložnosti letošnje akademije. Moje delo je seveda dirigentsko, pa tudi organizacijsko. V določenih trenutkih ju ne ločiš, ker si obema predan, je pa res, da se vsekakor in najiskreneje veselim koncertov.

Vesna Istenič, 3. program Radia Slovenija (ARS).