Pianist in dirigent judovskega rodu, znan tudi po sodelovanju z mešanimi orkestri Arabcev in Judov, sodeloval pa je tudi s palestinsko-ameriškim intelektualcem in aktivistom Edwardom Saidom. Foto: EPA
Pianist in dirigent judovskega rodu, znan tudi po sodelovanju z mešanimi orkestri Arabcev in Judov, sodeloval pa je tudi s palestinsko-ameriškim intelektualcem in aktivistom Edwardom Saidom. Foto: EPA
Daniel Barenboim
Na 50. obletnico svojega prvega nastopa v Carnegie Hallu se je na odru sprehodil v črnini, se usedel pred koncertnega steinwayja in brez velikega pompa začel igrati Bacha. Foto: EPA

Na odru slovite newyorške dvorane je z dvema nastopoma "zlato obletnico" proslavil z elegantnim preigravanjem obeh zvezkov Bachovega Dobro uglašenega klavirja.

Dobro uglašeni klavir - osnova za vse
Barenboim, izraelsko-argentinski dirigent in pianist, je leta 1957 kot 14-letni deček prvič nastopil v Carnegie Hallu, takrat s prvim klavirskim koncertom Prokofjeva s spremljavo orkestra NBC Symphony of the Air pod taktirko Leopolda Stokowskega. Med študijem v Parizu pri Nadii Boulanger je na prvi učni uri igral preludij iz Dobro uglašenega klavirja, zato je Bachovo delo tudi izbral za svoj jubilejni nastop.

V programskem listu je Barenboim zapisal: "Ko sem prišel na prvo učno uro, je bil na stojalu za note na velikem klavirju Dobro uglašeni klavir. Listala je (Boulangerova, op. p.) naprej in nazaj in se na koncu ustavila na preludiju v e-molu iz prvega zvezka. In rekla je: 'Dobro, fant moj, zdaj pa mi jo zaigraj v a-molu.' V roki je imela leseno ravnilo in vsakič, ko so moji prsti zaigrali napačno noto, se jih je z njim dotaknila. Tako je Dobro uglašeni klavir postal osnova za vse."

Prvemu zvezku Bachovega Dobro uglašenega klavirja, ustvarjenem nekje med letoma 1710 in 1722, je sledil drugi, ustvarjen med letoma 1738 in 1744. Vsak od zvezkov se začne v C-duru, se nadaljuje s c-molom in se do preludija in fuge št. 24 nadaljuje v b-molu. Nekateri v občinstvu v Carnegie Hallu so med koncertom celo sledili notnim zapisom, saj jih je zanimalo, katero izdajo zvezkov uporablja Barenboim.

Pri igranju Bacha poudarja harmonijo
Barenboim, ki je vsaj toliko kot po svojem mojstrskem igranju na klavir znan tudi po svojem dirigiranju, gleda na klavir kot na skupek tipk, ki se združijo v en sam inštrument. V svojih zapisih v programskem listu pravi, da poudarja harmonijo pri igranju Bacha, kar je način, ki ga nekateri kritizirajo. "Popolnoma akademski pristop k preteklosti se mi zdi zelo nevaren, saj je povezan z ideologijo in fundamentalizmom, celo pri glasbi," piše. "Dobro uglašeni klavir izraža stališče do vsega, kar je bilo pred njim v glasbi. Izraža stališče do glasbe v Bachovem času, a nakazuje tudi smer, v katero bi se glasba lahko razvila - in se tudi je razvila."

Barenboimovo rahločutno igranje je med 2.800-glavo množico ustvarilo umirjeno razpoloženje.