Consortium musicum Ljubljana je bil kot ljubiteljski pevski zbor ustanovljen prav z željo po koncertni dejavnosti, ki bi dopolnjevala sporede naših uradnih glasbenih institucij, in po snemanju slovenskih cerkvenih pesmi, ki jih v tistem času poslušalci javno, z izjemo glasbe pri bogoslužju v cerkvah, niso mogli slišati. Cuderman je po posvečenju v duhovnika leta 1956 odšel na Dunaj, kjer je študiral muzikologijo, zborovodstvo in cerkveno glasbo in leta 1960 tudi doktoriral iz muzikologije. Na Dunaju je spoznal, da so ob osrednjih glasbenih ustanovah obstajala še številna druga glasbena društva in z nastopi bogatila dunajsko koncertno življenje (znamenit je zbor Dunajskega pevskega združenja – Wiener Singverein, ki je ljubiteljski ansambel, sicer pa je po Evropi večinoma pogosto, da pri izvedbi vokalno-inštrumentalnih del sodelujejo poklicni radijski in operni pevski zbori). Po vrnitvi v Slovenijo je Cuderman nastopil službo zborovodja in pomočnika ravnatelja stolnega kora v ljubljanski stolnici, ki ga je takrat vodil Venceslav Snoj, januarja 1968 pa je po Snojevi smrti postal regens chori in v stolnici ostal do leta 1970. V skoraj desetih letih delovanja v stolnici je pripravil in vodil vrsto sakralnih programov, tako za bogoslužje kot za samostojne koncerte z izvedbami vokalno-inštrumentalnih del. Zbor Consortium musicum je izšel prav iz tega Cudermanovega dela v stolnici, vanj je pritegnil tudi del stolnih pevcev, jeseni 1969 je v ljubljanski stolnici izvedel odmeven koncert z Verdijevim Requiemom. Cuderman je zbor Consortuim musicum vodil do septembra 2010 (kasneje je izvedel še nekaj posameznih koncertov), z njim je izvedel številna vokalno-inštrumentalna dela in izvedbe a cappella ter posnel in izdal obsežno zbirko posnetkov slovenske sakralne glasbe.

Širok nabor zborovske poustvarjalnosti na koncertnih odrih
Zbor in orkester Consortium musicum (slednji je bil priložnostno sestavljen za posamezne projekte) ter pevski solisti (z zborom so v petdesetih letih obstoja sodelovali skoraj vsi domači pevski solisti) so pod Cudermanovim vodstvom izvedli velika glasbena dela tujih skladateljev – poslušalci so lahko prisluhnili Bachovi Veliki maši ter Matejevemu in Janezovemu Pasijonu, Händlovemu Mesiju, različnim Haydnovim in Mozartovim mašam ter Beethovnovi Missi Solemnis, Mozartovemu, Brahmsovemu in Verdijevemu Requiemu, Mendelssohnovemu Eliju in Brucknerjevemu Te Deumu, ob teh klasičnih in priljubljenih glasbenih mojstrovinah pa še mnogim drugim delom tujih in domačih skladateljev. V sezoni so imeli dva ali tri tovrstne samostojne projekte, s katerimi so pomembno sooblikovali koncertno življenje v Ljubljani, mnoga dela je prav po Cudermanovi in zborovi zaslugi ljubljanska publika slišala prvič, največ koncertov pa so izvedli v osrednji dvorani Slovenske filharmonije. Predstavili so se tudi na gostovanjih v tujini, zlasti v okviru različnih festivalov, posebej odmevno pa je bilo gostovanje v Rimu in Vatikanu leta 1984, ko so zapeli tudi na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II. Cuderman je ob zboru Consortium musicum vodil še druge zbore ter je leta 1991 ustanovil in vrsto let vodil naš prvi poklicni pevski ansambel Slovenski komorni zbor (danes Zbor Slovenske filharmonije). Oba zbora sta kot združeni oratorijski zbor nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV Slovenija ter različnimi tujimi orkestri pod vodstvom številnih domačih in tujih dirigentov. Še posebej sta bila zbora cenjena na Hrvaškem, kjer sta velikokrat nastopala na Varaždinskih baročnih večerih in v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, z orkestrom Češke filharmonije sta gostovala v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, z dirigentom Riccardom Mutijem pa na Festivalu v Raveni, če izpostavimo le nekaj najvidnejših gostovanj v tujini.

Reden gost zborovskih tekmovanj
Zbor Consortium musicum je bil na področju izvajanja vokalno-inštrumentalne glasbe v slovenskem prostoru med ljubiteljskimi pevskimi zbori edinstven, svojo kakovost pa je dokazal tudi s številnimi koncerti a cappella (zborovskim petjem brez spremljave). S temi glasbenimi programi je zbor dopolnjeval svoje koncertno delovanje, saj je sodelovanje z orkestrom in solisti pomenilo tudi velik organizacijski podvig in finančni zalogaj. Petje a cappella pa je zbor usmerilo tudi v primerjavo z drugimi domačimi pevskimi zbori in posledično nastopi na zborovskih tekmovanjih, med drugim je konec sedemdesetih in v osemdesetih letih osvojil šest zlatih plaket na osrednjem slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Arhiv Televizije Slovenija hrani vrsto oddaj o Naši pesmi, ki pričajo o mestu zbora Consortium musicum v vrhu tedanjega slovenskega zborovskega petja (leta 1982 je Cuderman tekmoval tako z mešanim kot ženskim zborom in takrat so rekli, da je "Consortium musicum premagal Consortium musicum!"). To je bila zlata doba zbora, ki jo je zaznamoval širok spekter glasbene poustvarjalnosti in obvladovanje dveh raznolikih zborovskih pristopov, v tem obdobju pa je zbor postal tudi zelo popularen in je imel največje število pevcev v svojem obstoju. Mnogi med njimi so pozneje postali vidni solisti in zborovodje, zato je imelo sodelovanje pri tem zboru tudi poseben glasbeno-pedagoški pomen.

Bogastvo slovenske cerkvene pesmi v zbirki Musica Sacra Slovenica
Poleg koncertne dejavnosti je Consortium musicum najbolj znan po posnetkih slovenske cerkvene glasbe, ki so izšli v zbirki Musica sacra Slovenica. Zasnoval jo je dr. Mirko Cuderman in z zborom med letoma 1968 in 1982 posnel in v samozaložbi izdal 16 gramofonskih plošč in 6 kaset, nekatere so izšle tudi v nakladi 50.000 izvodov, kar je izjemen dosežek. Vse plošče in kasete je posnel znameniti tonski mojster Rudi Omota v trnovski cerkvi v Ljubljani ob spremljavi priznanih organistov na Jenkovih orglah. Vse pesmi so bile posnete v izvirni obliki, zbirka pa ima ne samo velik glasbeni pomen, ampak tudi duhovnega, saj so posnetki lepšali cerkvene praznike Slovencem doma in na tujem. Predstavili so glasbo celega cerkvenega leta z izborom adventnih, božičnih, postnih, velikonočnih, Marijinih, evharističnih in drugih pesmi slovenskih cerkvenih skladateljev, med katerimi izstopajo: Gregor Rihar, Leopold Cvek, Andrej Vavken, Anton Foerster, Hugolin Sattner, Stanko Premrl, Lojze Mav, Matija Tomc. Cuderman je oblikoval tudi avtorske glasbene praznične sporede, dva tovrstna projekta – Božična zgodba (posnet novembra 1971) in Slovenski božič (posnet oktobra 1973) je pred nekaj leti združil in izdal na zgoščenki kot poseben glasbeni in snemalni dokument, saj so posnetki na gramofonskih ploščah in kasetah zaradi spremenjene tehnologije predvajanja teže dosegljivi in so zato danes šli skoraj v pozabo. V času, ko ukvarjanje s cerkveno glasbo ni bilo zaželeno in so se ga drugi zbori večinoma izogibali in ko cerkvenih pesmi niso smeli predvajati po radiu in jih uradne založbe niso izdajale, so bili ti posnetki še prav posebej dragoceni. Zbor Consortium musicum je bil zato – logično – povabljen, da je izvedel prvi koncert slovenske sakralne glasbe v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu na sveti večer leta 1986.

Händlov Mesija za začetek delovanja in za obletnico
Mirko Cuderman je zbor Consortium musicum vodil več kot štirideset let, od sezone 2011–2012 pa ga vodi zborovodja Gregor Klančič, tudi vodja Orglarske šole v Ljubljani in regens chori ljubljanskega stolnega kora. Zbor Consortium musicum je bil ustanovljen sicer leta 1968, prvi uradni koncert pa so imeli na predvečer posvetitve nove župnijske Cerkve sv. Jožefa delavca v Idriji, 30. aprila 1969. Veličastni oratorij Mesija skladatelja Georgea Friedricha Händla so v novi idrijski cerkvi, ki je delo arhitekta Toneta Bitenca in slikarja Staneta Kregarja, pod Cudermanovim vodstvom izvedli sopranistka Marija Gorenc (v tej izvedbi je pela tako sopran kot altovski solo, z zborom Consortium musicum pa je v zgodnjem obdobju odpela tudi vse sopranske sole na koncertih in na ploščah), tenorist Lojze Uran (kasnejši ljubljanski nadškof in metropolit je bil vrsto let član zbora in solist na ploščah) in basist Jože Černe ter zbor in orkester Consortium musicum. Z nekoliko spremenjeno solistično zasedbo je zbor v sezonah, ki so sledile, izvedel Mesija še v Gorici, Mariboru, Ljubljani in Trstu. Ob izvedbi Mesija so v Katoliškem glasu, 23. 4. 1970, zapisali: "Ljubljanski umetniki so Händlovo delo izvedli z velikim zanosom in visoko tehnično pripravljenostjo. Zbor Consortium musicum je dokazal, da skrbno obvlada glasbeni tekst ter da ima pravi smisel za poustvarjanje tovrstnih velikih del cerkvene glasbe. V zboru smo opazili zelo diskretno razmerje med posameznimi glasovnimi zasedbami, jasno izpeljavo ter pravilno polifonsko izstopanje v tematičnih delih […] Zelo dognano je dirigiral Mirko Cuderman, ki je vlil v vokalno-inštrumentalno celoto poleg velike naštudiranosti in jasnosti v fraziranju tudi mnogo topline in doživetosti." Zlati jubilej zbora Consortium musicum bo prav tako zaznamovala izvedba Händlovega oratorija Mesija, zboru in orkestru Consortium musicum bo dirigiral Gregor Klančič, solisti pa bodo: sopranistka Marta Močnik Pirc, altistka Elena Dobravec, tenorist Martin Logar in basist Matija Bizjan. Najbolj znamenit oratorij iz svetovne glasbene zakladnice (kdo ne pozna veličastnega zborovskega stavka Aleluja, ki zaključuje drugi del oratorija?!) je najboljši način za praznovanje pomembne obletnice in vezni člen, ki povezuje preteklost in sedanjost mešanega pevskega zbora Consortium musicum.