Nedolžna želja ciganskih glasbenikov se je spremenila v slovenski referendum.
Napaka je, da Saška ni šla na Evrovizijo.
Lainšček, priznan slovenski pisatelj, pesnik in scenarist, je za MMC povedal, da je bilo letos v finalu Eme več dobrih besedil kot običajno. Všeč mu je, da se raven kakovosti dviga. Kdo pa so Lainščkovi osebni favoriti med slovenskimi besedilopisci? Elza Budau, Dane Zajc, Svetlana Makarovič, Gregor Strniša, Zoran Predin, Vlado Kreslin in tudi letošnji "Emovec" Andraž Hribar, ki pa je morda za ta žanr malce prezahteven in preveč šansonjerski. Žal pa zlate generacije slovenske popevke ni več, se je z nami strinjal prekmurski poet.
Kaj je bilo prej, kura ali jajce?
Avtorja romana Petelinji zajtrk, po katerem je nastala lanska filmska uspešnica Marka Naberšnika, smo za začetek povprašali, kaj nastane prej, besedilo ali glasba?
Lainšček razkriva, da pri sodelovanju s ciganskimi skupinami, kakršna je tudi Langa, piše besedilo na glasbeno podlago, saj je ciganski melos nekaj zelo specifičnega in se mora besedilo zliti z glasbo, tu ne gre za poezijo v pravem pomenu besede. Ko pa sodeluje z vrhunskimi glasbeniki, kot je džezovska naveza Steve Klink in Mia Žnidarič (z njo trenutno pripravlja nov projekt, pri katerem ni prostora za "popbesedila"), je postopek ravno obratno. "Ko vstopam v polje šansona, je besedilo vse bolj pomembno, vse bolj je poezija," pravi Lainšček.
Zavestno z "južnjaškim" melosom
Pri ustvarjanju besedil ima ves čas v glavi žanr, ne toliko občinstva, a se je pripravljen pri skladbah za Emo podrediti in ustvariti dokaj preprosto skladbo, kot je Langin Za svobodo divjega srca. Se pa zadnja leta ustaljeni vzorci evrovizijske popevke razbijajo, saj v "šov" vstopajo vzhodnoevropske države, kjer Evrovizija pomeni več kot na Zahodu - je pa spet tu polje politizacije, mimo katere ni šlo na naši Emi niti letos. "Nedolžna želja ciganskih glasbenikov se je spremenila v slovenski referendum, saj naša večinska publika tega ne doživlja kot zabavo, šov, ampak kot neke vrste potrjevanje mnenj," pravi Lainšček.
Glasbeniki brez odnosa do besede
Dejstvo, da v slovenskem glasbenem prostoru velja prepričanje, da so besedila pesmi šibka točka, ni toliko krivda glasbenih urednikov in množičnega okusa, ampak bolj glasbenikov samih, ki nimajo odnosa do besede, je prepričan Lainšček. Vzvodi so v rokah družinskih podjetij, ki nizajo uspešnico za uspešnico, meni. Ampak - ali ni tudi pri aranžmaju pesmi Za svobodo divjega srca sodeloval Miha Hercog, član "družinske naveze" in uspešne blagovne znamke Lendero & Co., pod katere okriljem je tudi velik delež letošnje bere nastopajočih na Emi, med njimi Manca Špik, 4Play in Iris (da Sanje Grohar niti ne omenjamo ...)?
Saška Lendero ima dober občutek?
Tu se Lainšček malce oddalji od svojega stališča do "družinskih tovarn uspešnic" in pravi, da Hercog pač pozna zmagovalno formulo in je škoda, da ga slovenski prag leto za letom blokira. "Napaka je, da Saška (Lendero, op. p.) ni šla na Evrovizijo," je prepričan Lainšček. Naj spomnimo: Lenderova se je leta 2005 na Emi predstavila z Metuljem, leta 2006 pa z Mandolinami, a je prepričljivo zmago po glasovanju občinstva obakrat "blokirala" strokovna žirija (ki pa je zdaj na Emi ni več) in na Evrovizijo poslala Omarja Naberja, nato pa še Anžeja Dežana. Ni toliko pomembna glasbena ali literarna kakovost, ampak prepoznavni vzorci, ki pa jih naša strokovna javnost in širši glasbeni okus ne zaznavata, pravi Lainšček. Pri tem pa se meje ves čas premikajo, glasba se modificira z etnoelementi vzhodnih držav. "Na koncu pa je pomemben le - občutek," je sklenil.
Alenka Klun
Nedolžna želja ciganskih glasbenikov se je spremenila v slovenski referendum.
Napaka je, da Saška ni šla na Evrovizijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje