Sergej Rahmaninov (1873 - 1943) je z izvedbami svojih del dosegel velike uspehe in se uvrstil med najbolj izvajane ruske skladatelje svojega časa. Nastopal je tudi kot pianist in dirigent, tako v Rusiji kot v tujini. Liturgija sv. Janeza Zlatoustega je nastala leta 1910, v obdobju zrelega ustvarjanja, ko je napisal vrsto vrhunskih del, kot so Simfonija št. 2, Sonati za klavir št. 1 in 2 ter Štirinajst pesmi. Foto:
Sergej Rahmaninov (1873 - 1943) je z izvedbami svojih del dosegel velike uspehe in se uvrstil med najbolj izvajane ruske skladatelje svojega časa. Nastopal je tudi kot pianist in dirigent, tako v Rusiji kot v tujini. Liturgija sv. Janeza Zlatoustega je nastala leta 1910, v obdobju zrelega ustvarjanja, ko je napisal vrsto vrhunskih del, kot so Simfonija št. 2, Sonati za klavir št. 1 in 2 ter Štirinajst pesmi. Foto:

Slovenski komorni zbor je na tretjem koncertu vokalnega abonmaja prvič v Ljubljani izvedel omenjeno liturgijo ruskega skladatelja, pianista in dirigenta Sergeja Rahmaninova. Gre za monumentalno uglasbitev slavnostnega bogoslužja, kakor ga obhaja Pravoslavna cerkev. Poustvarili so jo v Slovenski filharmoniji pod vodstvom hrvaškega dirigenta Vladimirja Kranjčevića, solist je bil basist Janko Volčanšek.

Občuteni in v glasbenih sredstvih poznoromantično bogati glasbeni jezik Rahmaninove uglasbitve se lepo prilega značaju pravoslavne liturgije. Čeprav se skladatelj opira na značilnosti ruske pravoslavne večglasne cerkvene glasbe 19. stoletja, mu je uspelo narediti korak naprej in povezati tradicionalne in sodobne glasbene prvine v izjemno prepričljivo estetsko celoto, o delu meni muzikolog Aleš Nagode.