Chopinov 'teatralični' slog igranja navdihuje tudi poustvarjalce v sodobnosti. Takole se je v eno njegovih kompozicij vživel Evgeni Božanov iz Bolgarije. Foto: EPA
Chopinov 'teatralični' slog igranja navdihuje tudi poustvarjalce v sodobnosti. Takole se je v eno njegovih kompozicij vživel Evgeni Božanov iz Bolgarije. Foto: EPA
Med igranjem klavirja (na fotografiji Julianna Avdeeva) je Chopin doživljal privide, ki pa se jih je nato do potankosti spomnil, zato znanstveniki zanikajo možnost duševnih težav. Foto: EPA

Chopinovo nagnjenje k temu, da je med koncerti, na katerih je izvajal svoja tehnično izjemno zapletena dela, nabita z izraznostjo, izgubil zavest in doživljal halucinacije, je njegova življenjska sopotnica George Sand (to je psevdonim francoske pisateljice Aurore Dudevant), opisovala kot "izkaz genialnosti, poln občutij in izraza". A romantično intepretacijo obnašanja romantičnega skladatelja in pianista iz 19. stoletja so skazili znanstveniki - dvojica španskih zdravnikov pravi, da je Chopin najverjetneje halucinacije doživljal zaradi napadov epilepsije, ne pa zaradi intenzivnih občutij pri izvajanju skladb.

Manuel Vazquez Caruncho in Francisco Branas Fernandez iz španske zdravstvene ustanove Complexo Hospitalario Xeral-Calde sta analizirala Chopinove halucinacije, kot so jih opisali njegovi bližnji. Ugotavljata, da je francosko-poljski skladatelj najverjetneje trpel za vrsto epilepsije, ki povzroča zavestne halucinacije - te lahko trajajo od nekaj sekund do nekaj minut. Svoja dognanja sta objavila v publikaciji Medical Humanities.

Kar za klavirjem zaspal in sanjal
Caruncho in Fernandez navajata odlomek iz spominov Sandove, v katerem opisuje, kako se je po nekem dolgem potovanju, oteženem zaradi poplav, s sinom vrnila v skupni dom s Chopinom. Skladatelj je igral eno svojih prelud in Sandovi povedal, da je kar za klavirjem zaspal in v sanjah videl, kako se utaplja na dnu jezera.

Halucinacije po navadi opažajo pri bolnikih s hudimi duševnimi motnjami, kot sta shizofrenija in bipolarna motnja. Tudi Robert Schumman, romantični skladatelj, ki so ga zaprli v bolnišnico, je imel slušne in vidne halucinacije, ki so jih nekateri pripisovali njegovemu glasbenemu geniju.

A pri Chopinu je bilo drugače. Caruncho in Fernandez ugotavljata, da so se halucinacije najpogosteje pojavljale zvečer ali v kombinaciji s povišano telesno temperaturo, kar ni značilno za duševne motnje. Medtem ko so Chopina mučile zdravstvene težave, na primer hudi glavoboli in nespečnost, niso pri njem nikoli ugotovili nevroloških motenj. Strokovnjaki si še danes niso edini, kaj točno ga je pokončalo: v njegovem smrtnem certifikatu je kot vzrok smrti navedena tuberkoloza, drugi spet ugibajo, da je šlo za cistično fibrozo.

Njegovo srce so shranili v konjak
A poljska vlada je zavrnila prošnje znanstvenikov, da bi dovolili genetske preiskave Chopinovega srca. Glasbeni virtuoz je umrl 17. oktobra 1849 v Parizu, star 39 let. Po njegovi smrti in pred pogrebom so izdelali njegovo smrtno masko in odtis njegove leve roke, ki ji je pri skladanju dajal prednost. Uresničili pa so mu tudi zadnjo željo in mu odstranili srce ter ga shranili v alkohol (menda v konjak), da bi ga lahko vrnili domov na Poljsko, kot si je želel. Njegova sestra ga je v žari pretihotapila v Varšavo, kjer so ga nato zapečatili v cerkvi Svetega križa v na ulici Krakowskie Przedmieście, le streljaj od Chopinovega zadnjega poljskega domovanja v Palači Krasinskega (tudi Palači republike).

Caruncho in Fernandez sta prepričana, da je, zato ker se je Chopin lahko spomnil svojih zapletenih prividov, in to do podrobnosti, halucinacije povzročila začasna epilepsija režnja. Ker pa to ugotavljata brez slike možganov ali drugih testov, bo njuno ugotovitev skoraj nemogoče dokazati. "Dvomiva, da bi nam kakšna druga diagnoza lahko pomagala razumeti umetniški svet Frederica Chopina. A verjameva, da nam bo vedenje, da je imel epilepsijo, pomagalo ločiti romantično legendo od resničnosti," še dodajata.