V strahu, da bodo dragoceni predmeti uničeni, so križarski vitezi v 13. stoletju na predvečer muslimanskega napada v bližini cerkve zakopali 13 bronastih zvonov. Predtem so jih na debelo premazali z živalsko mastjo, da jih v prsti ne bi uničila rja.

ArheologDavid Catalunya z Univerze v Oxfordu je zdaj na čelu ambicioznega projekta, v okviru katerega bi radi te zvonove rekonstruirali oz. izdelali njihove replike. "To je izjemno dolgotrajen proces, ne samo kar zadeva materialno izdelavo glasbil, ampak tudi zaradi rekonstrukcije kulturnega konteksta."

Raziskovalni del projekta se počasi končuje in Catalunya ocenjuje, da bo trajalo še približno pet let, preden bodo izdelali kopije zvonov, ki bodo tudi zvenele karseda podobno izvirnikom.

Za zdaj imajo znanstveniki pred seboj samo izvirne zvonove, iz katerih jasen, visok zvok izvabi že rahlo trkanje s členki. Njihovi kemblji so namreč že davno razpadli. "Slišimo lahko torej le polovico originalnega zvoka, ki je bil veliko bogatejši in glasnejši in nekoliko nižji od sedanjega," je pojasnil Catalunya.

Zvonovi so bili del velikega kariljona, s katerim so v baziliki spremljali obredje. Arheologi so jih – med izkopavanji pred gradnjo frančiškanskega samostana – odkrili v zgodnjem 20. stoletju, ob njih pa še 222 srednjeveških bakrenih piščali, ki so bile nekoč del orgel v baziliki Jezusovega rojstva.

V Jeruzalemu za leto 2024 načrtujejo odprtje novega muzeja Kustodije Svete dežele in oče Stephane iz bazilike Jezusovega rojstva upa, do bodo rekonstrukcije zvonov tam na ogled in na razpolago za uporabo. "Ti zvonovi so za nas pomembni, ker so to betlehemski zvonovi, ti pa so v krščanskem svetu simbol Jezusovega rojstva."