Kitajska je lani sprejela novi zakon o nacionalni varnosti, in sicer po množičnih prodemokratičnih protestih leta 2019 v Hongkongu.
Zakon kriminalizira že najmanjši namen odcepitve Hongkonga od Kitajske, subverzijo, teroristično dejanje ali dogovarjanja s tujimi silami, za kar je zagrožena najvišja zaporna kazen – dosmrtni zapor. Zakon prav tako daje dodatna pooblastila kitajski oblasti.
Kritiki te nove zakonodaje menijo, da želi Peking z njo zgolj ohraniti notranjo stabilnost države. Proteste v Hongkongu je namreč sprožil (takrat še) predlog zakona o izročanju osumljencev kaznivih dejanj na celinsko Kitajsko.
Zakon kot zaščita nacionalne varnosti ali cenzura?
Novi zakon o cenzuri filma je bil odobren v zakonodajnem svetu, ki nima opozicije. Vodilni sekretar sveta, sicer druga najmočnejša oseba v mestni upravi, ima zdaj pooblastilo za odvzem licence filmu, za katerega ocenjuje, da "potrjuje, podpira, poveličuje in spodbuja dejavnosti, s katerimi bi bila lahko ogrožena nacionalna varnost", je poročal BBC.
Nad "močjo" zakonodaje je svoje pomisleke že izrazila filmska stroka, ki poudarja, da bi lahko vplivala na kreativnost in svobodo izražanja. Zakon sicer ne zajema filmov, ki so predvajani na medmrežju.
Filmski ustvarjalec Kivi Čov, čigar dokumentarni film Revolucija našega časa, ki prikazuje proteste iz leta 2019 v Hongkongu in ki je bil predstavljen tudi na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu, je za Reuters dejal, da bo zakon "poostril samocenzuro in spodbudil strah med filmskimi ustvarjalci".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje