Winnie in Willie. Osamljenost in borba ali kako vsak dan sproti najti dovolj sreče, da te popelje naprej.

Winnie (Štefka Drolc) živo in prepričljivo pokaže, kako se včasih krčevito oklepamo še najmanjše malenkosti, da le nismo sami. Winnie potrebuje Willieja (Danilo Benedičič), ki je morda na prvi pogled le statist, a je pravzaprav toliko več. Danilo Benedičič s pretanjeno igro telesa in pod vodstvom režiserke Mete Hočevar predstavlja odličnega igralskega partnerja Štefki Drolc, ki gledalce očara, razveseljuje in jih peha v brezno sočutja in žalosti z največjo lahkoto.

Gledalce igralski par vseskozi vodi skozi (krasne) dni, scenografija pa še dodatno poudari njuno ukleščenost v ta svet, v katerem želita biti, in v katerem obenem nočeta več naprej, ali pač?

Winnie so tokrat ne pogreza tako dobesedno, kot se je na ljubljanskem velikem odru, intimno ozračje male drame in scena, ki nazorno kaže njuno ločeno, vzporedno in obenem prepletajoče se življenje, pa doda odličnemu besedilu in prepričljivi igri več kot primeren okvir.

Ocena: 4, piše: Aleksandra Pleško