Marezige so prvič omenjene v koprskem statutu iz leta 1423, kraj pa se od začetka 16. stoletja redno pojavlja na tedanjih pomembnejših zemljevidih. To je nekaj navedb iz poglavja o izvoru imena Marezige, ki ga v monografiji, posvečeni istrskemu kraju, opisuje dr. Darko Darovec.

Zgodovinski pregled od padca Beneške republike do konca druge svetovne vojne pa je zbral zgodovinar Salvator Žitko: "Sam sem bil presenečen, da je v drugi polovici 19. stoletja to vaško življenje ne le v ekonomskem pogledu, ampak tudi v društvenem pogledu pognalo take korenine, da je bilo tako živahno, da je bil ta utrip neverjetno prisoten. Ni slučaj, da zlasti po osamosvojitvi občine Marezige govorijo o trdnjavi slovenstva v slovenski Istri."

Nacionalna zavest je bila v kraju izjemno prisotna, dodaja Žitko: "Po prvi svetovni vojni je ta dežela doživela italijansko zasedbo in s pojavom fašizma tudi nasilje, teror, kar je vodilo do upornih dejanj."

Monografijo, ki je izšla pod okriljem koprske založbe Libris, občine in Krajevne skupnosti Marezige, je uredila Adelina Pahor, obenem avtorica poglavja o starih šegah in zdravstvu: "Ni le zgodovina Marezig, ampak celoten okvir, vsi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali Istro in naše ljudi v njej."

V delu so tudi dokumenti iz škofijskih arhivov v Kopru in Trstu, ki jih je o župniji Marezige zbral Martin Šuštar: "Večina arhivskega materiala je prvič predstavljena, prvič prevedena."

Zadnji del je prikaz današnjega življenja v vasi, ki ga bogatijo društvena dejavnost in dogodki, v katere so vključeni tudi mladi, poudarja učiteljica zgodovine na šoli v Marezigah, Petra Trošt: "Se mi zdi, da to je tisto, kar Marezigam daje čar, kar jih postavlja na plan."

Predvsem pa je to kraj, kjer se ljudje zavedajo svojih korenin in so ponosni na svojo zgodovino, so ob predstavitvi v Kulturnem domu dodali avtorji monografije.