Tožilci so zahtevali triletno zaporno kazen, vendar je sodišče razsodilo, da polovica domnevnih incidentov ni bila dokazana ali so se zgodili predolgo nazaj. 63-letnega režiserja, ki ni bil navzoč niti na sojenju niti ob izreku obsodbe, je sodišče obtožilo, da je kriv v šestih primerih.

Fabre ne gre v zapor, poročajo belgijski mediji, razen če bo v naslednjih petih letih znova obsojen. Fabru so v Belgiji obenem za pet let odvzeli državljanske pravice. To med drugim pomeni, da ne sme voliti in da pet let ne sme nositi svojega kraljevega odlikovanja red belgijske krone.

Drugi dan sojenja je Fabre svojemu odvetniku izročil ročno napisano pismo. V njem je povedal, da nikoli ni želel oškodovati igralk in plesalk. "Iskreno se opravičujem tistim, ki so bili prizadeti, tistim, zaradi katerih sem se počutil slabo. Želim vam anarhijo ljubezni in lepote."

Priznanega režiserja je spolnega nadlegovanja in nespodobnega napada na delovnem mestu obtožilo dvanajst uslužbencev in uslužbenk Fabrovega plesnega gledališča Troubleyn. Obtožbe so se nanašale na dogodke, ki segajo v leto 2002, na dan pa so prišle leta 2018, ko je gibanje #jaztudi, globalno prizadevanje za opolnomočenje žrtev spolne zlorabe in nadlegovanja, te spodbudilo, da javno spregovorijo.

Več plesalk in plesalcev ga je med sojenjem označilo za tirana in opisalo "zastrupljajoče delovno okolje, v katerem so spolni akti postali plačilo za čas na odru in kjer je bilo ponižanje naš vsakdanji kruh". Med drugim so trdili, da je Fabre pod pretvezo priprav na predstave vabil nastopajoče k sebi domov, nato pa "je poskusil spolni pristop". Nekaterim žrtvam naj bi po teh "sestankih" ponudil zajetno vsoto denarja. Tisti, ki so jo zavrnili, so od takrat naprej imeli nižji status v plesni družbi. Pojavljala naj bi se tudi zavajanja pri udeležbi na erotičnem fotografiranju pod pretvezo, da gre za objave v umetniških revijah. Po navedbah nekaterih naj bi posameznim ustvarjalcem Fabre ponudil večje količine denarja in jih spodbujal, naj vzamejo mamila, da se bodo počutili "svobodnejše".

Ena od žrtev je na sojenju po poročanju belgijskih medijev povedala, da se je morala v okviru njegovega projekta samozadovoljevati pred kamero. "Še vedno se spomnim, da sem se počutila zelo neprijetno in negotovo. V nekem trenutku se mi je približal in mi začel polagati jagode v nožnico."

Obramba režiserja je zanikala, da bi bil Fabre zločinec, priznala pa je, da ima njihov klient močan in anarhičen značaj ter da sodelovanje z njim pomeni "dati 100 odstotkov od sebe" v napornih predstavah, ki se končajo z "resnično izčrpanostjo in čustvi".

Po obtožbah leta 2018 se je režiser, ki velja za enega najbolj inovativnih in vsestranskih sodobnih evropskih avtorjev, odzval s kategoričnim zanikanjem. Dejal je, da "nikoli ni bil njegov namen, da bi ljudi ustrahoval ali jih psihološko ali seksualno prizadel". V družbi Troubleyn pa so se na strani revije rekto:verso, kjer so objavili odprto pismo z obtožbami, odzvali z besedami: "Ta napad prek medijev obsojamo, saj vodi k nepravičnemu javnemu procesu. Jana Fabra javno sramotijo na osnovi anonimnih pričevanj in trditev, ki jih je težko preveriti, brez prave možnosti obrambe."

Fabrovo delo smo imeli že večkrat priložnost videti tudi v Sloveniji, nazadnje lani, ko so v ljubljanski SNG Drami na oder postavili njegovo monodramo Nočni pisec, ki prinaša avtorjeva avtobiografska premišljevanja o človeku, bivanju in umetnosti. Režiral je Fabre, v osrednji vlogi pa je nastopil Marko Mandić. Prva slovenska uprizoritev je nastala v sodelovanju z njegovim gledališčem Troubleyn.