Njegova dognanja temeljijo na njegovih raziskovanjih v Stratfordu upon Avon v času letošnjega popolnega zaprtja. Kot pravi, je prepričan, da je doslej svet ignoriral ključni vpliv kuge na nekatera največja dramatikova dela. "V njegovih poznejših delih pride do spremembe tona. Akademiki so ugibali, da je bila to posledica političnih nemirov in političnih sprememb, toda ob letošnji izkušnji pandemije je postalo jasneje, kaj leži v ozadju te njegove spremembe," je po pisanju Guardiana dejal Doran. "Shakespeare preprosto ni mogel še naprej pisati komedij ali pa Kralja Leara končati s srečnim koncem."

Čeprav je pustil Shakespeare izjemen pečat na svetovno kulturo, so informacije o njegovi osebnosti, kdo je bil Bard, kot mu tudi rečejo, še do dandanes zelo skope. Zelo malo je ohranjenih dokumentov ali anekdot iz njegovega časa, ki bi lahko pomagali sestaviti podobo moža, ki se je podpisal pod najvplivnejša pesniška in dramska dela v angleškem jeziku.

Doran sicer meni, da so podatki v arhivih dramatikovega rojstnega kraja prepričljivi. Prepričan je, da je bila Shakespearjeva izkušnja s kugo tako močna in globoka, da ni čutil potrebe, da bi jo večkrat omenjal v svojih delih. Posledično so preučevalci dramatikovih del pogosto spregledali, kakšen pomen je kuga imela na njegovo pisanje.

"Če pogledate v register krstov v Stratfordu za leto 1564, ko se je rodil Shakespeare, lahko vidite ime 11-letnega tkalskega pripravnika, poleg imena pa v latinskem jeziku piše "ko se je začela kuga." Vemo, da je v mestu zaradi kuge kmalu umrlo 200 ljudi, kar je približno šest odstotkov takratnega prebivalstva," je dejal Doran, ki navaja tudi pisanje Thomasa Dekkerja, avtorja pamfletov, ki je pisal kroniko kuge v Londonu, ko je tam živel Shakespeare. Dekker piše, da so bile "cerkve preplavljene s krstami."

Kot zdaj so bila tudi v izbruhih kuge gledališča zaprta

Kuga je pustošila v več valovih, in podobno kot zdaj so bila tudi takrat zaprta gledališča, kar je seveda pomenilo, da dramatiki niso imeli dela. "Veliko sem razmišljal o zaprtju gledališč leta 1603," je dejal Doran. "Ko se je to zgodilo v letih 1593 in 1594, je Shakespeare tisti čas izkoristil za pisanje pesmi. Ko pa je po vseh tistih smrtnih žrtvah leta 1603 pisal kralja Leara, občinstvu ni mogel postreči s spravo med kraljem in njegovo hčerko Kordelijo," je prepričan Doran, ki v pogubnih posledicah kuge vidi razlog za nesrečen konec kralja Leara. "V igri je točka, ko bi lahko končal predstavo z bitko. Toda očitno je, da je čutil, da to ne bi bilo prav." Namesto tega sledi najbolj srce parajoč prizor očetovskega žalovanja.

Shakespeare naj bi v mladih letih nastopil v zgodovinski drami Kralj Lear anonimnega avtorja, ki se je končala s srečnim koncem, dramatiku pa je bila ključen navdih za pisanje drame, ki je postala klasika.

Kako blizu Shakespearjevi družini je dejansko prišla kuga, sicer ostaja neznano. Doran poudarja, da je moral dramatik zaradi kuge pokopati 27-letnega mlajšega brata Edmunda, ki mu je sledil v London, med različnimi izbruhi kuge pa naj bi umrli še trije drugi sorojenci.

Maggie O'Farrell, letošnja dobitnica britanske nagrade za leposlovje, ki ga podpisujejo izključno pisateljice (Women's Prize for Fiction), je v romanu Hamnet, v katerem poda fiktiven vpogled v življenje Shakespearjevega edinca, ki je umrl leta 1596 pri 11 letih, namignila, da bi lahko kuga vzela tudi življenje Hamneta.

"Do letos nisem nikoli razmišljal, kako negotov lahko postane človek zaradi smrti bližnjih," je po poročanju Guardiana še dejal Doran, prepričan, da je to močno vplivalo na dramatikova poznejša dela.